© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
04.07.2015 10:48:02

Pet pred dvanajsto

Nikola Miljković

Če se pogosto zmrdujemo in dvigamo obrvi nad odločitvami vse bolj marketinško usmerjene gospode z Dunaja, bi sem in tja veljalo pomesti tudi pred lastnim pragom ali pa si vsaj nastaviti ogledalo. Čeprav smo že zakorakali v mesec julij, namreč še vedno ni docela jasno, kakšen bo sistem tekmovanja prihodnjo sezono v 1. NLB Leasing ligi in koliko ekip se bo moralo po koncu prvenstva od nje posloviti.

Nihče se ni pretirano ukvarjal s tem, ker so se ukvarjali predvsem sami s sabo. In zdaj voda znova teče v grlo. Čeprav je bilo že tam v pozni jeseni bolj kot ne jasno – tistim, ki so želeli videti, pa še bistveno prej –, da kljub plebiscitarni podpori liga štirinajsterice v tem formatu ni dolgoročna rešitev, temveč je bila bolj kot ne izhod v sili oziroma brca v temo, so se v združenju prvoligašev šele pet pred dvanajsto, na začetku poletja, začeli resneje pogovarjati in razpravljati o morebitnih spremembah samega sistema tekmovanja za sezono 2015/16 ter številu udeležencev za sezono 2106/17 in naprej.

KAKO
Sistem, v katerem je bilo v lanski sezoni po dolgotrajni predigri vse tisto bistveno stlačeno v štirinajst dni, medtem ko je 70 odstotkov klubov na počitnice odšlo že na začetku maja, diši le še redkokomu, klici po spremembah pa so temu primerno pogosti. "Ne mislim plačevati igralcev za to, da bodo od začetka maja do začetka septembra gledali v zrak," je slikovito dejal eden izmed klubskih funkcionarjev.

Če se je takrat marsikomu v luči dodatnega klestenja stroškov kratek tekmovalni koledar zdel privlačen, približno 365 dni kasneje ni več tako. Najcenejše je pogosto tudi najslabše in leto pozneje je ligo štirinajsterice ter sistem končnice štirih marsikdo že dal v poslednje olje. Klubi so znova krenili v iskanje nove formule, ki naj bi ligo napravila privlačnejšo, v naslednjih tednih bodo podali in dodelali predloge, čez slabe tri tedne pa se bodo predstavniki prvoligašev znova usedli za isto mizo in takrat naj bi bile zadeve tako dodelane, da bi lahko že izglasovali nov tekmovalni sistem za prihajajočo sezono, za kar niti ne potrebujejo blagoslova skupščine. Eden izmed predlogov, ki je bil v zadnjih dneh pogosto omenjen, denimo določa, da bi se v končnico namesto štirih uvrstilo osem klubov, ki bi nato s četrtfinalom krenili v boj za prvaka.

KOLIKO
Morda je še bolj zanimivo vprašanje, kako naj bi bilo videti in koliko klubov naj bi štelo tekmovanje od sezone 2016/17 dalje. Drastično zmanjševanje za sezono 2016/17 najbrž ne pride v poštev, bolj na mestu bi bil postopen proces, in če bi nekateri, predvsem tisti močnejši klubi, z leti ligo radi zmanjšali na deset ali celo osem članov, bi se spet drugi vrnili na ligo z ducat klubi oziroma stanje pred spogledovanjem s širitvijo, povezano s SEHO.

Kdo čiste vesti?

Lani je bilo na skupščini, ko so se množično dvigovali zeleni kartoni, med drugim tudi sprejeto, da morajo prvoligaši do 15. junija podati izjavo, da so poravnali vse obveznosti do igralcev in trenerjev za preteklo sezono, da pridobijo pravico/licenco tudi za prihodnjo sezono, kar je sicer v veliki meri sprto s slovensko realnostjo. List papirja, ki je dejansko le to, list papirja. Le redki namreč lahko izjavo podajo čiste vesti, se pa da pravilo na takšen ali drugačen način obiti. Ali pa se ga ne držijo oziroma zamižijo na (vsaj) eno oko. »Sklepa ne moremo anulirati, lahko pa se ga ne držimo,« je pred tedni ob bojnem posvetu dejal predsednik enega izmed prvoligašev, kar iz pravnikovih ust zveni najmanj nenavadno. Sprehajanje po robu regularnosti, včasih tudi prek njega. Zdaj je rok za podajo famozne izjave prestavljen na konec avgusta, se pa ob tem poraja tudi vprašanje, kaj se zgodi, če je nekdo ne bo podal oziroma ne bo mogel podati.

A zgolj vrniti se na stari sistem morda prav tako ne bi bilo smotrno, saj je bila problematična predvsem končnica za obstanek; tiste močnejše ekipe, ki so si že zagotovile obstanek, v njej niso imele nikakršnega tekmovalnega imperativa, zaradi česar so bile tudi tribune (še) bolj prazne. Sistem bi torej veljalo tudi v tem primeru nadgraditi ter ob upoštevanju števila tekem in koledarja najti ključ, da bo končnica zanimiva za vse, tudi za sedmo, osmo in deveto ekipo. Torej ne le samo število ekip, pomemben je tudi sistem tekmovanja, celoten paket, da ne bo spet nastalo na vrat na nos sestavljeno skropucalo, za kar je seveda potreben čas, ki pa ga, kot že rečeno, ni več na pretek.

Če povzamemo, prvoligaši morajo 22. julija dodelati ter sprejeti tekmovalni sistem za sezono 2015/16 in v koleraciji z njim predložiti tudi način krčenja za sezono 2016/17, da lahko potem skupščina, kjer (za zdaj) vsi odločajo o vsem, tako denimo ženski klubi tudi o usodi/podobi moške prve lige in obratno, blagoslovi zmanjševanje oziroma spremembo števila prvoligašev. In ker redna skupščina danes teden seveda prihaja prehitro, bo treba sklicati in počakati na izredno sredi avgusta (?), kar pa obeta dolgo vroče poletje. Znova.

Glede na zapisano je jasno, da ni lahko biti v koži prvoligaških trenerjev, ki še konec julija, ko bodo začeli priprave in bi morale biti ekipe v veliki meri že sestavljene, ne bodo vedeli, koliko mest bo dejansko vodilo v končnico, še nekaj tednov dlje, do izredne skupščine, ki se zdi neizbežna, pa bodo morali počakati na uradni podatek, koliko mest bo po koncu vodilo v rang niže. Dva, tri, štiri...