V današnjem času, ko se Slovenija in z njo slovenski šport nikakor ne moreta iztrgati iz krempljev recimo temu krize, je delo z mladimi vse pomembnejši, ni jih malo, ki bi rekli bistveni, vidik v življenju nekega kluba. Klubi so se zato, da bi preživeli, prisiljeni odločiti za vzgojo. Članske ekipe se napajajo predvsem s fanti iz lastne šole oziroma lastne piramide, dandanes imajo v številnih članskih ekipah pomembne vloge mladinci in tudi že kadeti, v prihodnosti pa ne gre pričakovati bistvenega zasuka v tem trendu, ravno nasprotno. A da ne dolgovezimo in znova pišemo, kar je bilo že večkrat zapisano, luč dneva je ugledala lestvica tekmovanja mladih za nedavno končano sezono.
Pravila igre, ki jih je pred leti zasnoval Marjan Potokar, predsednik združenja tekmovanja mladih, so preprosta in jasna. Točkujejo se uvrstitve ekip v vseh starostnih kategorijah, od dečkov do mladincev, zmagovalka v posamezni kategoriji dobi toliko točk, kot je bilo ekip v tekmovanju, medtem ko zadnjeuvrščena prejme točko. Točkovanje naj bi skratka podalo okvirno, grobo sliko, kako in koliko se klubi na sončni strani Alp posvečajo delu z mladimi.
Vrh pričakovano ostaja nespremenjen, celjska rokometna šola je na njem že tretje leto zapored, pivovarji le pri najmlajših, mlajših dečkih B, niso končali med najboljšo trojico. Tudi na drugem mestu ni prišlo do spremembe, prvi spremljevalci Celjanov so še naprej Novomeščani, ki so v vseh kategorijah končali med prvo deseterico, kar zgovorno govori o količini in kvaliteti dela z mlajšimi kategorijami v dolenjski prestolnici. Na visokih mestih so sicer tradicionalna rokometna okolja, kot so tista v Ribnici in Trebnjem ali v Škofji Loki, Slovenj Gradcu in Ivančni Gorici, najboljšo deseterico pa zaključuje sicer članski drugoligaš Jadran iz Kozine, ki napreduje iz leta v leto, vsaj kar zadeva delo in rezultate v mlajših kategorijah.
Čeprav je rdeča nit dela z mladimi – oziroma bi morala biti – najprej vzgoja, šele potem tekmovalnost, velja vreči kratek pogled tudi na drugi konec krivulje. Če pod drobnogled vzamemo članske prvoligaše, potem imajo precej razlogov za skrb v mariborskem Taboru. Da so končali najnižje od vseh štirinajstih prvoligašev, nikakor ne more biti v ponos klubu, ki je bil v članski kategoriji le nekaj minut oddaljen od velikega finala, dodaten razlog za skrb pa predstavlja tudi zdrs v primerjavi s predhodno sezono, mladeniči v vijoličastem so namreč na lestvici padli kar za devet mest.
Tudi v novopečenem prvoligašu iz Dobove ob pogledu na lestvico najbrž ne občutijo strašnega zadovoljstva, nastopali so le v treh kategorijah in posledično pristali na repu lestvice, na 44. mestu od 50 ekip, ki so v lanski sezoni nastopale v vsaj eni starostni kategoriji.
