© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
rp
rp
10.11.2014 23:09:14

Do uspehov le s sproščenostjo

Amelie Goudjo ostaja dolžnica
Amelie Goudjo ostaja dolžnica
Grega Wernig

Krimovke so na drugi tekmi z Dinamom iz Volgograda plačale davek neizkušenosti. Na tekmo so se preslabo pripravile predvsem v psihičnem smislu, saj jih ni premagala boljša ekipa.

Morda bi bilo bolje, če bi z ruskimi prvakinjami Ljubljančanke prvo tekmo odigrale doma. Mirjeta Bajramoska, ki je bila še najbolj na svoji ravni, je po tekmi lepo povedala, da jim dejstvo, da so Rusinje premagale v gosteh, še ni dajalo pravice, da se na tej tekmi preveč sprostijo. V isti sapi je sicer dodala, da tega niso storile, dejansko so delovale ravno obratno, torej kot da so z zmago preveč obremenjene. Potem ko je bilo na tekmi v Volgogradu videti, da se neuigranost ekipe ne pozna več toliko kot v Leipzigu in v pripravljalnem obdobju, je ta tokrat spet udarila na plan. Tehničnih napak je bilo absolutno preveč, bile pa so gotovo posledica nervoze, ki se je prikradla v njihove vrste. Trenerka Marta Bon je tudi tokrat želela uveljaviti igro hitrih protinapadov, ki bi proti bolj počasni ruski ekipi morala priti do izraza. Očitno so se igralke Dinama iz prve domače tekme nekaj naučile, zato ljubljanskih protinapadov tokrat ni bilo veliko. Celo nasprotno, zaradi številnih tehničnih napak krimovk so jih bolje koristile Rusinje.

Bonova je po tekmi priznala, da ji igralk tokrat ni uspelo umiriti in najti prave sedmerice, ki jo je iskala skozi vso tekmo. S pogostimi menjavami je gotovo računala tudi na utrujenost ruske ekipe, ki je igrala le z devetimi rokometašicami, a do nje ni prišlo. Čeprav je bila z igro v obrambi zadovoljna, pa njene varovanke niso našle prave rešitve za Ano Kočetovo, ki jim je zabila kar 12 golov. Morda bi morala poskusiti tudi z »obližem« in jo tako bolj odrezati iz igre, čeprav je težko reči, da bi to prineslo preobrat. Ne nazadnje se tudi Bonovi pozna, da zadnja leta ni bila redno vpeta v vodenje tekem, in tudi ona potrebuje svoj čas, da ujame pravi ritem.

Da ekipa ima določene odlike, je po prvih štirih tekmah vseeno mogoče ugotoviti, kakor tudi lažje sklepati, kakšen je domet posameznih igralk. Od devetih tujk (deseta bo, če se kaj ne zaplete, po novem letu največja zvezdnica Allison Pineau) se je doslej kot edina prava okrepitev pokazala Bajramoska, Melanie Bak in še posebej 17-letna Elizabeth Omoregie pa sta se izkazali za velik potencial. Zelo koristna igralka je tudi zadnja okrepitev Lilija Artjuhovič, čeprav se zdi, da ji Bonova še vedno ni našla prave vloge v ekipi. Posebej v napadu je bilo doslej več pričakovati od krožne napadalke Amelie Goudjo, medtem ko Maja Luković in Marina Lambevska za zdaj dobivata le drobtinice, slednje v nedeljo celo ni bilo v ekipi. Vratarka Aleksandra Petruhina je za razliko od Volgograda tekmo dobro začela in bila morda prehitro zamenjana, druga Bolgarka Gloria Pavlova pa na svojo priložnost še čaka.

Bonova je že dala vedeti, da bodo tekme in treningi pokazali, na koga bo v prihodnosti računala, jasno pa je, da so pri njej v rahli prednosti slovenske igralke, kar je tudi prav. Kar zadeva slednje, za zdaj izstopajo vratarka Miša Marinček, Alja Koren in kapetanka Tamara Mavsar, ki v nedeljo tudi ni imela svojega dneva. Lara Hrnčič, Sanja Gregorc in Alja Jankovič še plačujejo davek prehoda iz slovenske lige v ligo prvakinj, ki je seveda povsem drug svet.

Po štirih tekmah je bolj ali manj jasno, da bodo krimovke prvi cilj, to je napredovanje v drugi del tekmovanja, dosegle. Stvari bi morale postaviti na svoje mesto že v soboto na Dunaju, pa tudi v primeru morebitnega poraza je težko verjeti, da bi Hypo nato presenetil še v Volgogradu. Vsekakor bi bilo dobro, če bi v drugi del tekmovanja napredovale s štirimi točkami in se tako resno vključile v boj za eno od prvih štirih mest in četrtfinale. Proti Vardarju in zlasti Budućnosti bo na manjkajoče točke tudi s Pineaujevo zelo težko računati.