V pričakovanju zadnjega prvenstvenega kroga sem med drugim zapisal, da bo tekma proti Krčanom razkrila stvarno krvno sliko črno-bele zasedbe. Njeno pravo podobo. In z nekaj pretiravanja dodal, da Fazanerijo čaka trenutek resnice. Z utemeljitvijo, da je po krstnem nastopu med elito proti Triglavu veljalo, da so prve tekme specifične, v Ljudskem vrtu so Sobočani presenetili in ostali neporaženi ob obrambni drži, ob kateri naj bi bilo pravo vrednost moštva težko oceniti, po visoki zmagi nad Domžalami se je bilo skoraj nemogoče znebiti občutka, da je bila ta v veliki meri posledica slabega trenutka dvakratnih prvakov po slovesu od Evrope, obračun na stadionu Ob jezeru je bil nekoliko nenavaden … Vedno znova je torej obviselo v zraku nekaj, kar naj bi pomembno vplivalo na razplet. Predvsem pa nekaj, kar ni imelo neposredne zveze s kakovostjo moštva, ki mu poveljuje Ante Šimundža. Tokrat kakršnihkoli pogojnikov proti tekmecu, s katerim naj bi se na lestvici 'družila', ni bilo. Povrhu vsega so bili Sobočani pravzaprav prvič pod pritiskom uspeha in zaradi vsega naštetega je bilo nadvse zanimivo vprašanje, kakšen bo odziv Alena Kozarja in soigralcev.
Obračun v vročem nedeljskem popoldnevu se je razpletel z zmago Posavcev. "Zdaj je vse jasno. In bržčas so spregledali tudi tisti, ki so do zdaj trdili drugače. Tisti, ki so po uvodnih treh preizkušnjah že začeli graditi gradove v oblakih. Treba se je sprijazniti s kruto stvarnostjo, da Mura nima prvoligaške kakovosti. Če ne bo osvajala točk proti Krčanom, proti komu jih bo?" Tudi takšne in podobne komentarje je bilo slišati po zadnjem žvižgu Aleksandra Matkovića v Fazaneriji. Resda jih ni bilo veliko, a so bili. In gotovo so bili posledica razočaranja, ampak resnica je vendarle nekoliko drugačna. Tako kot je bila drugačna tista po petardi v domžalski mreži. Resnica je nekje vmes, kar je navsezadnje zelo nazorno razkrila preizkušnja s Krčani. Kljub porazu.
Dvoboj bi se lahko razpletel drugače. Če vprašate privržence črno-belih, bi se moral, toda žoga tokrat ob zadostnem številu obetavnih situacij na zelo slabi igralni površini preprosto ni hotela v mrežo. Čeprav niti po naključju niso blesteli, so Prekmurci v večjem delu prevladovali in naposled tudi na ta način dokazovali, da imajo konkurenčno ekipo, ki ni po naključju zašla med elito na sončni strani Alp. Takšnih tekem, kot je bila nedeljska, bo še veliko. Gotovo največ, za Muro bo tako ali tako vsaka izjemno zahtevna. Peklensko težka. Kvalifikacijska! Še precej bo porazov, o tem ni nikakršnega dvoma, a to je soboška stvarnost. Boj za obstanek, boj za čim boljši položaj v spodnjem delu lestvice, za vse v Fazaneriji pa je obetavno spoznanje, da so sestavili zasedbo, ki ima še več kot dovolj prostora za napredovanje. Gre za ekipo, ki ima dovolj potenciala, da bi morala rasti iz tedna v teden, iz tekme v tekmo. Kar nekaj je namreč igralcev, ki se prvič srečujejo s prvoligaškim ritmom in se nanj šele dobro privajajo. Ter na igranje na najvišji ravni, tovrstnih izkušenj murašem še kako primanjkuje. In kot pravi Ante Šimundža, jih je nemogoče kupiti. Vsak posameznik jih mora pridobiti, kar očitno dojema tudi večina navijačev, ki so nadvse pomemben del soboške zgodbe. Po porazu s Krškim so svoje ljubljence z igrišča pospremili z aplavzom in tako bo skoraj gotovo vse do takrat, dokler pristop v niti enem trenutku ne bo vprašljiv. Dokler pri vseh tistih, ki bodo kupili vstopnico, ne bodo pustili niti trohice dvoma, da so dali vse od sebe.