Nekdanja prekmurska paradna konja sta shirana

V pričakovanju začetka sezone je prevladovalo mnenje, da bo najbolj zanimivo na vzhodu. Ne zaradi kakovosti izvedb na igriščih, ta je v tem razredu tekmovanja bržčas primerljiva povsod na sončni strani Alp, ampak v prvi vrsti zaradi dogajanja ob njih. Nikakršna skrivnost ni, da je Prekmurje zaljubljeno v najpomembnejšo postransko stvar na svetu in lačno dobrega prvoligaškega nogometa ter vsega, kar je s tem povezano, ampak trenutne razmere so takšne, da si ljubitelji nogometa na ravnici ne morejo privoščiti niti drugoligaških predstav.

Če jo hočejo videti, morajo "skočiti" do Prlekije, v Veržej, toda še avgusta so se tolažili s tem, da na kaj takega ne bodo niti pomislili. Iz preprostega razloga, ker so upali oziroma verjeli, še več, bili so prepričani, da bo dogajanje v 3. SNL – vzhod tako zelo zanimivo, da bo pritegnilo vso njihovo pozornost. Nekateri so uporabljali celo besedo spektakularno. Ker da se bo na tekmah zbiralo toliko gledalcev, da bo obisku zavidal marsikateri prvoligaš.

Obeti so bili res dobri, saj so v ligi trije nekdanji člani elite, ki vsak na svoj način skušajo vnovič zaživeti, ob vsem spoštovanju do Beltinčanov sta na očeh predvsem Mura in Nafta. Logično je bilo pričakovati, da bosta vlečna konja lige, toda stvarnost je drugačna. In zelo kruta.

Nekdanja prekmurska paradna konja sta shirana. Spet, ali če hočete še vedno, dosežki so temu primerni. Mura je šesta s šestimi točkami zaostanka za vrhom lestvice, Lendavčani imajo na devetem mestu še dve točki manj. Rezultati seveda razkrivajo težave, vendar še zdaleč niso največji problem. Že res, da murašem in naftašem nikakor ne more biti v ponos, da so pred njimi klubi, kot so Odranci, Grad, Tromejnik in Rakičan ..., ki so bili nekoč le tekmeci za lažje prijateljske preizkušnje, a še bolj skrb vzbujajoče je spoznanje, da je na psu organizacijski ustroj nekdanjih "velikanov".

Da ni denarja, je zgolj izgovor. Alibi za nesposobnost! Prav tako ga ni v okoliških vaseh, pa se zagnani navdušenci nekako znajdejo in so vsekakor lahko zgled tistim v Fazaneriji in pod vznožjem vinogradov. Tudi v nogometnih odločitvah.

V Murski Soboti in Lendavi se bodo naposled morali odločiti, kako in kaj. Ali imajo z nogometom v bližnji prihodnosti kljub vsemu še resnejše načrte ali bosta stadiona, ki sta bila nekoč celo premajhna, poslej namenjena le še rekreaciji in vzgoji mladih igralcev, med katerimi bodo najboljši tako ali tako kmalu odšli v ambicioznejša okolja? Čas je za iskrene odgovore, čas je za dejanja, ki jih navijači že vrsto let pričakujejo zaman.