© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jure Bohorič
Jure Bohorič
18.07.2014 20:20:29

Kraljestvo za razburljivost

Nikola Miljković

V dobrih dveh desetletjih, kolikor ima Slovenija svoje nogometno prvenstvo, so se razmere na področju brcanja žoge pri nas povsem spremenile.

Aleš Zalar se je v pogovoru za četrtkovo številko našega časnika lepo izrazil in zadel bistvo: "Dovolj so bili zelenica, dva gola, ograja in že smo igrali." Danes je, roko na srce, vse drugače. Zdaj imamo urejena nogometna središča, ki so za ta del Evrope oziroma za področje nekdanje Jugoslavije svetla izjema. Nimamo pa marsičesa drugega. Žal nimamo tekmovanja, ki bi bil na ravni španskega prvenstva. Je že tako, da bomo težko kadarkoli prišli do stopnje, ko se bo pri nas igral tako dober nogomet, da bo zanimiv tudi milijonom drugih.

To je naša realnost, s katero smo se že sprijaznili. Nekateri še preveč. Kakovost nogometa vendarle ni tako slaba, kot bi se dalo soditi po obisku tekem. Tukaj se za žogo podi nemalo nadarjenih mladih nogometašev in tudi vedno več kakovostnih tujcev, ki so se osnov učili v močnih klubih, kakovostnih okoljih. Kljub gospodarski krizi je prvoligaški nogomet preživel. Klubi so se prilagodili nastalim razmeram in zdaj imamo precej bolj zdrave kolektive kot nekoč, ko se je zapravljalo prek svojih zmožnosti. To nam mora biti v ponos; medtem ko se južno od nas številni nekdanji velikani utapljajo v dolgovih, imamo mi dokaj urejene klube. Klube, ki plavajo s tokom in se ne borijo z njim. Zavedajoč se, da je to enako poti v pogubo. Seveda pa moramo biti hkrati tudi realni: urejenosti klubov se ne da enačiti s kakovostjo. Imamo, kar imamo, s tem se moramo sprijazniti. Seveda si moramo prizadevati, da bomo imeli nekoč več, toda hkrati je treba ostati realen.

Utopično bi bilo pred začetkom nove sezone zahtevati tekme na ravni angleške lige. To tudi ne bi bilo pošteno. Si pa vsi še kako želimo nekaj, kar ni vedno povezano le z denarjem, kakovostjo, razvitostjo. Kar potrebujemo v tem trenutku, je predvsem razburljivost. Nekaj, kar nas bo držalo v negotovosti vse do zadnjega kroga. Roko na srce, zadnje sezone so bile vse prej kot takšne.

Zakaj je tako? Eden od "krivcev" je zagotovo Maribor, ki po kakovosti še naprej izstopa. Vijoličasti imajo toliko izkušenj, da po navadi vse dvome razblinijo, še preden bi nasprotniki lahko začutili svojo priložnost. Razlika se še naprej zdi (pre)velika, toda vsaj upamo lahko, da bodo najboljši na lestvici ob koncu precej bolj skupaj. Da bo Koper zaigral še bolje, da bo tudi Olimpija ne glede na vse končno le pokazala, česa je zmožna, da bo Gorica nadaljevala pozitivno krivuljo iz pretekle sezone, da bo Rudar še bolj zanesljiv, da bodo Domžale dobro kadrovanje unovčile tudi na igrišču. Naj bo torej predvsem razburljivo. Pa srečno, deseterica ...