Kaj pa ima slovenska reprezentanca v vsakem ekipnem športu drugega kot pa motiv? Motiv, da se dokaže večjim, da se dokaže vodilnim in da na igrišču ne deluje anemična? Vsem se gre na roko. Mediji moramo biti prizanesljivi, ne smemo pisati bedarij, na igrišču pa je videti, da le redkokdo daje od sebe čisto vse, kar ima za ponuditi. O nogometaših raje ne bi izgubljal besed, pri odbojkarjih pa sem pričakoval več. Niti ne kar zadeva uvrstitev. Tu nekje okoli osmega, 10. mesta je kar pravi doseg, a ko pogledam od blizu, me lahko dogajanje na SP pošteno skrbi, a hkrati navdaja z optimizmom. Zakaj?
Takole je. Skrbi me predvsem brezkrvnost v dvobojih na največjem odru proti največjim ekipam. Če (nerealno) privzamemo pomanjkanje kakovosti, ki se jo da prežvečiti, izjave o tem, da igrišču selektor ni videl želje, motiva, noža za zobmi, nikakor ne morem. Za reprezentanco, ki je že tako zelo majhna in ki nekako vedno nasrka, ko gre za birokracijo (beri: liga narodov), je vse razen krvavih kolen in razbitih zob zaradi metanja na glavo preprosto nedopustno. »Nismo bili pravi od prvega dne priprav,« je dejal kapetan Urnaut. Super preobrat za igralce, ki so se na radiu smejali, se zafrkavali, govorili, da medijski prišleki, ki jim je zveza pomagala na poti do Firenc, pišemo bedarije, ko izpostavljamo Gasparinija, da mu ne gre, in za reprezentanco, da v njej ni videti žara. Le kdo se je tu ujel v zanko?
Sprva se mi je zdelo, da selektor Kovač išče alibije, ko je to prikladno. Da govori o preplašenosti, pomanjkanju energije zato, da bi zamaskiral pomanjkanje kakovosti. A po zadnji tekmi in izjavah se mi ne zdi, da je bila težava v kakovosti. Še več. Prepričan sem, da ne gre za vprašanje o tem, ampak za kemijo. Bodisi med selektorjem in reprezentanti, ki naj ne bi sledili njegovim navodilom, bodisi med igralci, ki že (pre)dolgo (?) igrajo skupaj in so se razvadili avtomatizmov. Nekje nekaj zmanjka.
Pojavlja se eno samo vprašanje. Kje so bili igralci, ki za takšno prvenstvo, za kljubovanje svetovni zvezi in vsem, ki jim zmanjšujejo vrednost, sploh ne bi potrebovali dodatne besede za motivacijo? To bodo morali razčistiti. No, po drugi strani … Mar ni super, da so se kljub temu, da je manjkala motivacija za eno največjih tekmovanj v odbojki in da v nobenem trenutku v zadnjih dveh mesecih niso bili pravi, uvrstili na deveto mesto? Potem je kakovost prava tudi za top 6 ali boj za kolajne. In v tem pogledu ni prav nič sarkazma.
