Nekdanji član ljubljanske Olimpije kaže vse boljše igre v dresu svojega kluba, Eintrachta iz Brauschweiga. Upa, da bo morda še kdaj oblekel reprezentančni dres Slovenije, stiska pa pesti za oba nekdanja kluba v Sloveniji, tako za velenjskega Rudarja kot za Olimpijo. Vesel je, da je Ljubljana nogometno vstala, ne obžaluje pa, da je odšel s trebuhom za kruhom v Nemčijo.
Nik Omladič je v ponedeljek na gostovanju pri Nürnbergu dosegel izjemno lep gol s približno petindvajsetih metrov, kljub vsemu pa je Eintracht izgubil z 1:2. Nik je v 53. minuti rezultat izenačil, že prej pa je v 42. minuti prejel rumeni karton. Tako je v slovenskem derbiju druge nemške lige slavil Mišo Brečko v dresu Nürnberga. Njegovi levi tako po 15 krogih ostajajo na sedmem mestu nemške drugoligaške lestvice, s sedmimi točkami zaostanka za vodilnima Freiburgom in Leipzigom, ki ju morajo dohiteti, če hočejo nazaj v prvo ligo. V ponedeljek je Nik dosegel drugi zadetek v drugi nemški ligi in prvega v letošnji sezoni. Začel jo je celo zunaj kadra za tekme, se nato počasi preselil na klop, v zadnjih krogih pa veliko igral in se zdaj zagotovo še bolj prikupil trenerju Torstenu Lieberknechtu.
"Kar malce sem utrujen, saj smo se pet ur vozili z avtobusom, dopoldne pa smo imeli še lažji trening," je v torek povedal Omladič, ki je bil seveda zadovoljen, ker je dosegel gol, precej bolj nezadovoljen pa zaradi tega, ker so bili levi poraženi in izgubili stik z vrhom drugoligaške lestvice.
Kljub temu je lahko miren, saj je na zadnjih tekmah pokazal, iz kakšnega testa je. "Na začetku sem bil malce poškodovan in sem izpadel iz ekipe. Potem se je bilo težko vrniti v prvo enajsterico. Rekel sem si, da moram trenirati več kot drugi, in to sem tudi storil. Veliko sem treniral tudi sam zase in končno se je to nekje poznalo oziroma se je trdo delo povrnilo. Moral sem trenirati sam, saj sem v bistvu izpustil cele priprave in sem moral vse skupaj nadoknaditi. Igralci v naši ligi so vsi zelo dobro telesno pripravljeni, in če nisi popolnoma pripravljen, potem nimaš tu kaj iskati. Zadnjih pet tekem pa sem spet pravi," je govoril Nik, ki je v Braunschweigu izjemno zadovoljen. "Res imamo dobro ekipo, igramo tudi zelo všečen nogomet, vendar nad nami ni pritiska, da bi se morali ekspresno vrniti v prvo ligo. Seveda je želja vseh v klubu, da se čim prej vrnemo med najboljše, toda ne stojijo nam na glavi," se je nasmejal Nik, ki se v Nemčiji res dobro počuti.
TRDO IN HITREJE
Nik se je že navadil na ritem in predvsem na igro v drugi nemški ligi, kjer je vse hitrejše, predvsem pa je več telesnega stika med igralci. Kljub vsemu mu ta igra ustreza, čeprav je bil Omladič v slovenski ligi bolj znan kot izjemno dobro tehnično podkovan igralec. "Mi kar ustreza ta slog igre. Moraš se pač navaditi nanj. Tako pač je. Pri meni težava nikoli ni bila v tem, da ne bi bil dobro telesno pripravljen, res pa je, da je v nemški drugi ligi več stikov v dvobojih, tako da moraš tudi paziti. V dvobojih gre na nož. Če si dober, pa se tako ali tako lahko prilagodiš vsaki igri," je samozavesten Nik, ki je nato dodal: "Že na treningih potrebuješ ščitnike!"
Ustroj kluba je klasično nemški in vse stvari v klubu so premišljene; tudi cilji so veliko bolj dolgoročni kot pri nas. "Seveda si vsi želimo nazaj v prvo ligo, vendar to ne visi nad nami kot Damoklejev meč, tako kot je bilo to pri Olimpiji, ko je bilo slišati samo: 'Moramo biti prvi, moramo biti prvaki!' V Nemčiji so realni in ne gredo z glavo skozi zid."
ŽELIM REPREZENTANČNI DRES
Slovenska reprezentanca je končala z nekim obdobjem, saj so se zaključile kvalifikacije za Euro 2016. Omladič je sicer že enkrat oblekel reprezentančni dres (konec marca leto, ko je reprezentanca izgubila na prijateljski tekmi v Dohi proti Katarju z 0:1), zdaj, ko je nekaj reprezentantov napovedalo slovo od izbrane vrste, pa se morda spet vidi v naši najboljši nogometni četi.
"Ambicije so, saj si vsak nogometaš želi obleči reprezentančni dres. Najprej si želim dobro igrati v klubu in ob dobrih igrah se nadejam tudi vpoklica v našo izbrano vrsto. Vem pa, da je konkurenca za reprezentanco velika, in v prvi vrsti se bom potrudil za klub, potem pa bom po tihem upal, da me bo selektor poklical. Dal bom vse od sebe, kar bo, pa bo." Nik ni tip človeka, ki samega sebe prepričuje, da bi ga moral po eni dobri predstavi selektor takoj poklicati v reprezentanco, ampak take stvari preprosto odmisli. "Realen sem. Želim igrati v izbrani vrsti, ampak se s tem preprosto ne obremenjujem."
Iz Braunschweiga je že prišel igralec v slovensko reprezentanco. To je bil Rudi Istenič, Nik, ki ima pogodbo s klubom do konca sezone 2016/17, pa si želi, da bi bil drugi iz Eintrachta na tem seznamu. "V klubu si tudi želijo, da bi zaigral za reprezentanco, saj je to prestižno tudi za klub. To je za vsakega igralca korak naprej. Ampak, realen sem in se ne obremenjujem z reprezentanco. Bolj mi je v tem trenutku pomembno, da dam čim več golov za moje leve."
NOGOMETNA EVFORIJA V LJUBLJANI
Ko je Omladič pozimi 2010 prišel iz Velenja v Olimpijo, je bil to eden odmevnejših prestopov. Za zeleno-bele je odigral 125 tekem in dosegel 25 zadetkov, potem pa je januarja letos odšel v Nemčijo. Olimpija je danes povsem drug klub, kot je bila še pred enim letom. Je morda v tem trenutku Niku kaj žal, da ni ostal v Ljubljani, da bi bil del te neke nove Olimpije, s katero diha celotna prestolnica?
"Moram reči, da sem ohranil stike z nekdanjimi soigralci in se kar pogosto slišimo. Največja razlika med Olimpijo iz časa, ko sem bil jaz tam, in današnjo Olimpijo je, da so v klub prišli ljudje, ki so spremenili ogromno stvari okoli kluba. Ne sicer jedra nogometne ekipe, ampak majhne, a izjemno pomembne stvari okoli kluba. Prej to ni bilo urejeno. To so tiste malenkosti, ki, kot kaže, odločajo v slovenskem nogometu. Mi tega nismo imeli urejenega. Maribor ima te stvari urejene že nekaj let, zato pa je zadnjih pet let prvak."
Veliki derbi je na stadion Stožice privabil več kot 13.000 gledalcev. Odlična igra, pravi derbi. Je Nika kaj zamikalo, da bi bil del tega? "Vidim, da je v Ljubljani prava nogometna evforija. Ne morem pa reči, da mi je žal, da sem odšel iz Slovenije. Morda mi je žal samo to, da nisem odšel že malce prej. Igrati v tujini v kakšni od urejenih evropskih držav so želje in sanje vsakega igralca, in ker nisem več rosno mlad, je bil že skrajni čas, da se odpravim nekam ven. Ujel sem še zadnji pametni vlak po letih, ko se mora nogometaš podati v tujino, če želi poiskati pravo mesto za uveljavitev. Nisem še toliko star, da bi rekel, da gre moja kariera samo navzdol oziroma da ne morem več napredovati. Mislim, da tu lahko še napredujem," je dejal Nik, ki je omenil, da so se pri Olimpiji spremenile stvari, ki so morda za klub in uspeh ravno tako pomembne kot igralski kader prvega moštva. Je bilo bistveno, da je prišel na predsedniško mesto Milan Mandarić namesto Izeta Rastoderja?
"Vsi, ki so delali v klubu, bi morali takrat dati več od sebe. Prepričan sem, da vsi danes v Olimpiji delajo veliko bolj zavzeto kot še pred letom dni – od predsednika, direktorja, do trenerja in igralcev. In to začutijo tudi navijači, gledalci, celo mesto. Danes vsi v Ljubljani stojijo za klubom, kar prej ni bilo. In, ko se vse te malenkosti seštevajo, potem so to veliki plusi. To je imel, in verjetno še ima, tudi Maribor, zato pa je lahko s tako energijo v devetdeseti minuti reševal tekme. Vloženo delo se ti enkrat zagotovo vrne. Čeprav se zdi, da so vse skupaj malenkost, pa to izjemno veliko pomeni vsem v klubu."
NAJBOLJŠE, KAR SE JE LAHKO ZGODILO
Močna Olimpija sicer verjetno ni všeč navijačem Maribora, zagotovo pa je rivalstvo in enakovreden boj za naslov v veliko dobro slovenskemu nogometu. "Pred letom in več so vsi govorili, da slovenski nogomet potrebuje močna tako Olimpijo kot Maribor in da tudi Maribor potrebuje močno Olimpijo, da bi napredoval. Prej smo bili pri Olimpiji vedno blizu vrha, a hkrati vedno zelo daleč. Zdaj pa imamo močno Olimpijo in močan Maribor. Boljše kot je zdaj sploh ne bi moglo biti. Cela liga pridobiva na ta način, vsi klubi. Tekme slovenske lige so na televiziji, naraslo je število gledalcev na stadionih. Zdaj lahko tudi tu v Nemčiji razlagam soigralcem, da se slovenski nogomet dviguje. Povedal sem jim, da je bilo na derbiju 13.500 gledalcev, pa so me gledali malce začudeno, da govorim s takim navdušenjem, saj je toliko gledalcev in še precej več na vsaki tekmi druge lige. Ampak potem, ko sem jim razložil situacijo pri nas, so razumeli. Mislim, da imajo zdaj malce več spoštovanja do naše lige. Lahko se pohvalim s tem," je bil kar ponosen Omladič, ki zelo pozorno spremlja dogajanje v slovenski ligi.
"Najprej naj povem, da sem si od 85 ali nekaj več tekem, ki so bile odigrane v slovenski ligi v tej sezoni, ogledal zagotovo več kot tretjino dvobojev. Zadnje čase morda malo manj, ker termini tekem sovpadajo z našimi tekmami, sem pa prej pogledal vsaj dve ali celo tri tekme na krog. Ogledal sem si vse tekme velenjskega Rudarja in Olimpije in tudi stiskam pesti za Olimpijo in Rudar. To je popolnoma normalno," je končal Nik.
Takšnega igralca, kot je Omladič, bi Olimpija zagotovo potrebovala, toda ... Vse se je zgodilo z razlogom. Niku ni bilo usojeno, da bi doživel preporod zeleno-belih in nogometno Ljubljano, toda vrat si vendarle ni zaprl.
