Kevin Kampl: Rdeča odslikava krize

Podpisal je za svoj sanjski klub iz otroštva in sicer zelo urejeni ter ugledni Salzburg zamenjal za nemškega velikana, eno najboljših ekip zadnjih let, dortmundsko Borussio.

Čeprav je odraščal in bil vzgojen v tem okolju in čeprav drugega kot nemške vzgoje, vztrajnosti in discipline ne pozna, je bilo jasno, da bo Kevin Kampl potreboval nekaj časa, da se privadi na nov klub. Ko je prestopil v Borussio, je naredil velik korak naprej v svoji karieri, preskočil je ne eno, temveč celo dve ali tri stopničke, in se kar naenkrat znašel v novem svetu.

V svetu, v katerem je postal nogometaš, vreden 12 milijonov, nogometaš, ki je bil pripeljan, da Borussio izvleče iz krize, in nogometaš, ki je zaradi svojega slovesa, ki si ga je ustvaril s fantastičnimi igrami v dresu Salzburga, nase opozoril tako nemško nogometno javnost kot tudi svoje nemške tekmece.

V bundesligo ni prišel kot svetlolasi talentirani mladenič, temveč kot izoblikovani nogometaš, v katerega je imel klub iz Porurja veliko zaupanja, ne nazadnje je zanj odštel tudi nezanemarljivo vsoto denarja.

Jasno, kadar odšteješ za posameznika tako visoko odškodnino, pričakuješ tudi nekaj v zameno. Brez dvoma so pri črno-rumenih pričakovali, da bo Kampl svoje dobre predstave iz avstrijske bundeslige prenesel tudi v nemško, da bo kmalu postal pomemben člen začetne enajsterice in da se jim bo naložba hitro začela obrestovati. In Kevin je imel zares idealno priložnost, da bi takoj po prihodu dokazal, iz kakšnega testa je.

Prišel je v trenutku, ko je imela Borussia ogromne težave, ko je bila v nemškem prvenstvu celo na mestih, ki bi vodila v izpad, in ko je imela v svojem kadru ogromno poškodovanih igralcev. Januarja Jürgen Klopp pravzaprav ni imel druge izbire, kot da slovenskega reprezentančnega vezista takoj vrže v areno med leve.

Brez predhodnega urjenja, brez zavlačevanja. Kampl se je takoj po prihodu že znašel pred več desettisočglavo množico, ki je z budnim očesom opazovala, ali bo svetlolasec, ki je v areno prišel kot otrok, iz nje odšel kot moški. Kot gladiator. In če smo povsem pošteni, mu to do zdaj ni uspelo.

Kevin je daleč od tega, da bi bil gladiator, veličastni, neustrašni zmagovalec. Ne, v tem trenutku je veliko bolj podoben prestrašenemu otroku, ki se v areni za kupom sena skriva pred krvoločnimi levi. Njegova meč in sulica sta predaleč, da bi ju znova pobral, ob sebi ima le ščit.

Celoten boj otežujejo še poškodbe, ki so mu jih zadale krvoločne zveri, in Kevin je v težavah. Čaka in razmišlja, kako se bo uspel izvleči iz zagate, kako se bo dvignil iz pepela in kako bo vsem gledalcem, ki so ga v slabih petih mesecih že odpisali, dokazal, da je zmagovalec, da je pravi gladiator.

Seveda Kampl ni v življenjski nevarnosti, seveda ga ne obkrožajo levi in seveda se ne bori na življenje in smrt. Vseeno pa lahko njegov trenuten status pri Borussii brez težav primerjamo s težavami gladiatorja v areni, le vloge malce prilagodimo.

Gladiatorska arena je vsak stadion, na katerem Borussia Dortmund igra tekme, levi so nasprotniki, ki so Kampla do zdaj zares odlično zaustavili in mu onemogočili, da bi prikazal vsaj del svojega talenta, ki ga nedvomno premore, njegove poškodbe pa v prenesenem pomenu pomenijo izgubo samozavesti, s katero se Kevin v zadnjem času nedvomno ubada.

Po slabšem začetku v dresu novega kluba, ko ni izkoristil ponujenih priložnosti, se je namreč 24-letni vezist znašel malce na stranskem tiru. Vrnitev poškodovanih igralcev in slabša forma sta v Nemčiji rojenega Slovenca zacementirala na rezervno klop, priložnosti za igro ni dobil več veliko, po navadi mu je Klopp namenil le nekaj zaključnih minut na tekmah, kar pa je bilo premalo, da bi se Kampl lahko dokazal.

Tudi v polfinalu pokala proti Bayernu je Kampl obračun začel na klopi za rezervne nogometaše. V igro je vstopil v 83. minuti, toda čeprav znova ni dobil na voljo veliko minut, se je zdelo, da ima novo priložnost, da se dokaže. Zakaj, je jasno. Vložek je bil velik, obračun v polfinalu s hudimi rivali in velik boj je zmagovalcu prinašal finalno vstopnico kot nagrado za ves trud.

Če k vsemu temu dodamo še streljanje enajstmetrovk, ki so se ob vstopu Slovenca že slutile, dobimo skupek argumentov, ob katerih bi odlična igra v dobre pol ure in morebiten zadetek pri strelih z bele točke v veliki meri svetlolascu povrnila samozavest, kritike, ki jih v nemških medijih v zadnjem času ni malo, pa bi vsaj za nekaj časa potihnile.

Toda Kamplu znova ni uspelo, vnovič je priložnost izpustil iz rok. Odigral je morda celo eno najslabših tekem od prihoda v Dortmund, katastrofalno predstavo pa je začinil še z nepotrebnim in naivnim rdečim kartonom, zaradi katerega bo izpustil tudi finale nemškega pokala.

Tekma kot iz nočne more torej. Tako ne čudi, da je v nemških medijih dobil oceno pet, ki ob nemškem ocenjevalnem sistemu v nasprotju z našim pomeni najslabšo mogočo oceno, in ne najvišjo.

S predstavo proti Bayernu je Kampl dokazal, da je v zadnjem času zares v krizi. Nič mu ne gre od nog, njegove predstave so blede, dortmundski Kevin je pravo nasprotje salzburškemu. A kljub temu nekdanjemu nogometašu Bayerja iz Leverkusna še zdaleč ni treba prižigati rdeče luči. Kot rečeno, jasno je bilo, da bo potreboval nekaj časa za prilagoditev na nov klub, in soditi po zgolj pol leta bi bilo neumno.

Ne nazadnje bo šele poleti Kevin opravil prve popolne priprave s črno-rumenimi, ob tem ga bo v novi sezoni s klopi vodil tudi novi trener. Kdo ve, morda bo prav pri Thomasu Tuchelu Kampl znova spomnil na tistega dobrega, starega Kevina, ki je blestel v dresu Salzburga in Borussio prisilil, da zanj na široko razveže mošnjiček.