Kar zadeva pot po cesti, obstajata dve možnosti, pri čemer pa bi resnično težko govorili o kakršnikoli dilemi na temo, katero izbrati. Spuščanje iz Cordobe na andaluzijsko obalo se sicer sliši mamljivo in tudi dejansko predstavlja eno najbolj zanimivih voženj na stari celini. Toda ker to zanimivost predstavljajo vsi mogoči postanki v mestih in vasicah neskončne privlačnosti kot pot sama, to smer izberite le, če najbolj južna španska pokrajina predstavlja tako začetek kot konec vaše poti. Sploh zato, ker Andaluzija severovzhodno od Malage postane zelo neprijazna, obalne ceste okrog najvišjega španskega gorovja z blagozvočnim imenom Sierra Nevada pa se vlečejo kot kurja čreva. V vseh pogledih boste storili precej bolje, če se boste proti Valencii in naprej Vila-realu, ki leži v neposredni bližini tretjega največjega španskega mesta, podali skozi špansko notranjost, skorajda skozi srce Pirenejskega polotoka. V tem primeru boste tako kot Ekipina odprava najprej prevozili polovico poti nazaj proti Madridu in nato zavili strmo navzdol ter se začeli v ravni črti približevati dvojezični (poleg logične španščine je večina oznak tudi v katalonščini) pokrajini, katere ime je na las podobno imenu njenega glavnega mesta. Zagotavljamo, da vam ne bo žal.
NE ZAMUDITE EKSKLUZIVNIH REPORTAŽ
V torkovi številki: Bojan Jokić skozi periskop rumene podmornice
V sredini številki: Rene Krhin in obrazi mitske Cordobe
Opisana pot sicer pomeni, da med vožnjo ne boste šli mimo kateregakoli od omembe vrednih španskih krajev, kaj šele mimo kakšnega bisera te vrste. Zato pa boste približno štiri od petih ur namenili edinemu delu Španije, v katerem je samo popotovanje skozenj precej lepše od postankov. Da, glavna znamenitost prostranstev Manče je prav potovanje po njej; če ne verjamete, vprašajte svetovno slavnega Cervantesovega junaka Dona Kihota. Njegova idilična dediščina vas bo resnično navdušila, pri čemer se izplača vsaj enkrat zaviti z avtoceste in poiskati kakšno večjo skupino legendarnih mlinov na veter. A brez skrbi, tudi brez ovinka jih boste videli dovolj za potešitev osnovne potrebe, pa čeprav so ob glavni prometnici v izraziti manjšini na račun več tisočih vetrnic, ki energijo premikanja zračnih mas izkoriščajo na bolj moderen način. Da, tudi španski ptiči imajo očitno z njimi neprimerno manj težav od grotesknih slovenskih čivkajočih nesrečnikov.
NJEMU DRES, NAM POTREBNE TOČKE
Rene Krhin danes ne bo šel po tej poti in kot ljubitelju podobnih doživetij, za kakršnega se je izkazal med našim druženjem, mu je resnično lahko žal. Toda kaj hočemo, to so seveda že razdalje, ki jih nogometaši na ravni elitne španske lige po navadi ne premagujejo po cestah. Na splošno so, pa čeprav večinoma brezplačne, te na daljših relacijah pogosto zelo prazne, ljudje pa v Španiji uporabljajo najbolj priljubljena načina prevoza. Poleg letalskega tudi izjemno dobro razvit železniški, ki je slovenskega nogometaša Cordobe na Pirenejskem polotoku presenetil celo bolj kot karkoli drugega. Ne le poklicno, zelo rad se ga poslužuje tudi zasebno, a o tem (in še o marsičem) več v naslednjih dneh, ko bo za to čas. Najprej pa morata tako posojen igralec Interja kot njegov reprezentančni soigralec v dresu Villarreala Bojan Jokić opraviti z nedeljsko obveznostjo, z jutrišnjim prvim medsebojnim obračunom v španski (pred tem sta se že pomerila v italijanski) ligi.
Komaj čakam, da vidim Reneja. Vedno sem imel o njem izjemno pozitivno mnenje, je odličen nogometaš in inteligenten, razgledan fant. Vem, da bo najino snidenje zelo prisrčno, menjava dresov pa bo ob tem samoumevna.
Obračunom, ki je neprimerno pomembnejši za domačo rumeno podmornico v boju za Evropo kot za andaluzijske goste na poti v drugo ligo, v prvi vrsti pa je izjemno pomemben za oba slovenska posameznika. "Lagal bi, če bi dejal, da kdorkoli resno razmišlja o obstanku med elito. Zgodilo se je, kar se je zgodilo, imeli smo veliko smole in zdaj tega skorajda ni mogoče popraviti. Ekipa se bo zelo težko motivirala, zame pa velja nekaj drugega. Moram biti motiviran in tudi resnično sem," poudarja Krhin, pri čemer vam je logika verjetno jasna. "Čeprav Cordobi ni šlo, sem na zadnjih tekmah uspel opozoriti nase in se v luči prihajajočega poletnega prestopnega roka postaviti kot zanimiv igralec. Ta status želim še nadgraditi, zato je zame izredno pomembna vsaka nadaljnja tekma in tudi v Vila-realu bom naredil vse za to, da bi se resnično izkazal," poudarja nogometaš, ki mu ne pogodba z Interjem ne status Cordobe ne omogočata nadaljevanja kariere v tem klubu, mu pa nastopi v preostanku sezone lahko prinesejo čim bolj ugodno rešitev v iskanju nove. Pogodbe, kajpak.
Na drugi strani je Jokić seveda povratnik po hudi poškodbi, zaradi katere je izpustil velik del sezone, in je šele pretekli konec tedna dobil sploh prvo priložnost v tem tekmovalnem obdobju. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, kaj bi pomenilo, če bi ob jutrišnjem dvoboju s Krhinovim moštvom dobil naslednjo. "V teh okoliščinah vsaka odigrana minuta zame pomeni čisto zlato. Potrebujem tekme, ob tem pa verjamem, da sem ob neke vrste debiju pokazal, da sem povsem pripravljen. Veselim se novih priložnosti, po možnosti res že nedeljske," pravi Bojan, ki se prav posebej veseli tudi srečanja z reprezentančnim kolegom. "Komaj čakam, da vidim Reneja. Vedno sem imel o njem izjemno pozitivno mnenje, je odličen nogometaš in inteligenten, razgledan fant. Vem, da bo najino snidenje zelo prisrčno, menjava dresov pa bo ob tem samoumevna," so mu ob srečanju z nami oči kar žarele, ob tem pa je imel predlog za potek in razplet srečanja: "Z vsem spoštovanjem do Cordobe, toda točke bolj potrebujemo mi. Naj Rene odigra izjemno tekmo in še utrdi svoj status na španskem trgu, hkrati pa tudi komaj čakam, da ga premagam."
