Srečko Katanec nam je potrdil sestanek z zamrznjenim članom izbrane vrste in na to temo ponudil nekaj zelo zgovornih izjav, ob katerih po našem sklepanju ni dvoma, da bo Josip Iličić na njegovem marčevskem sezamu. Kot po informacijah iz drugih virov ni dvoma, da bo priljubljeni Jojo vabilo sprejel.
Zaplet zagotovo poznate, a se vendarle še enkrat sprehodimo po razburkani jeseni preteklega leta. Iličić je septembra začel tisto slavno tekmo v Estoniji, odigral bled prvi polčas, se hitro znašel na klopi in se posledično znašel v oktobrskih težavah. Selektor je po lastnih ocenah njegovo udejstvovanje ocenil kot premalo zavzeto, okrcati in dodatno motivirati ga je želel z neuvrstitvijo na tedanji seznam reprezentantov, in to je pripeljalo do novembrskega zapleta vseh (vsaj kar zadeva ta Katančev mandat) zapletov. Saj veste, Iličić je Katanca obvestil o tem, da pod njegovim vodstvom za reprezentanco ne bo več igral, medtem ko so mediji, javnost in navijači poskrbeli za celo kopico razprav, obtožb in napovedi z različnimi predznaki ter z različnimi krivci in tarčami.
Lahko rečem, da bo vsakdo v reprezentanci, ko ga pokličem na podlagi tistega, kar je naredil na igrišču. Vse ostalo me ne zanima.
Zadeva se je nekaj časa stopnjevala in ogrevala, nato ohlajevala, reprezentančno zimsko spanje pa je bilo preprosto predolgo in preveč izrazito, da ne bi prišlo do popolne ohladitve in da se tema ne bi umaknila globoko v drugi, morda celo v tretji plan. Težava je bila tudi v pomanjkanju informacij s katerekoli od hermetično zaprtih strani in brez lažne skromnosti je bilo to pomanjkanje vsesplošno, dokler ga na natanko teh straneh nismo prekinili na predzadnjo februarsko soboto. Vir? Seveda ga še vedno nismo pripravljeni izdati in ga nikoli ne bomo; kot zanimivost vam lahko povemo le to, da niti približno ne prihaja neposredno s katere od strani (torej bodisi iz nogometaševega tabora bodisi iz Nogometne zveze Slovenije). Je pa bil tako zanesljiv, da smo se bili pripravljeni izpostaviti in da smo stali za svojimi besedami. Po naših informacijah je Iličić naredil potrebne korake za umiritev razmer in za proces vračanja v izbrano vrsto, te informacije smo z vami tedaj delili in se bili pripravljeni podpisati pod napoved, da je dogovor bolj kot ne neizbežen.
Tudi zaradi odzivov, ki smo jih dobili, ko smo za komentar poprosili nogometaša, njegovega zastopnika Amirja Ružnića, selektorja in predsednika zveze Aleksandra Čeferina. Kot smo vam zagotovili tedaj, izkušnje pravijo, da trije odgovori »brez komentarja« in eno diplomatsko pojasnilo v Čeferinovem slogu lahko pomenijo le eno. Informacije so držale kot pribite, zadeva je stala na odličnih temeljih in potrditve, bolj konkretne od odsotnosti zanikanja, so bile le vprašanje časa. V tem primeru slabih dveh tednov oziroma obdobja do zgodnjega popoldneva, ko smo Katanca z zadevo odločili seznaniti iz oči v oči, in sicer v okviru zelo obsežnega intervjuja, ki vam ga bomo ponudili zelo kmalu.
»Kot veste, nisem nikoli nikogar odpisal. Tudi Iličića ne,« odgovor na prvotno vprašanje tokrat ni bila slovenska različica slovitega angleškega »no comment«, a kaj dosti več od tega vendarle nismo dobili. Toda zadeva je bila tokrat zrela za vztrajanje. Mi smo bili nanj pripravljeni in začutili smo, da je bil zgovorni in korektni (kot rečeno, več v velikem intervjuju) Katanec do njega dovzeten. V klasični igri izpraševalcev in vprašanega smo na mizo položili svoje karte, se z njimi spustili do roba in bili nagrajeni. Jasno, tudi zato, ker je Katanec to želel, ne delamo si nobenih utvar. Kot rečeno, stvar je po našem razkritju preprosto dozorela in v taktičnem plesu vzajemnega spoštovanja prišla tako daleč. »Bil sem z njim, sestala sva se,« je selektor pokimal, si na obraz nadel skrajno resen izraz in z očmi streljal sporočila, ki jih je bilo težko razumeti. Gremo lahko še dlje? Bomo dobili še kaj? Ni bilo jasno. A bilo bi nesmiselno, če bi se ustavili na tej točki. Veliko rajši smo se odločili za pingpong. Kaj je mogoče povedati o tem sestanku? »Lahko rečem, da bo vsakdo v reprezentanci, ko ga pokličem na podlagi tistega, kar je naredil na igrišču. Vse ostalo me ne zanima.« Ali to pomeni, da bo v reprezentanti tudi Iličić? »Boste videli, ali bo ali ne bo. Jaz pravim, da je v tem trenutku v enakem položaju kot kdorkoli drug.« Toda prej ni bil v enakem položaju. Prej ni želel igrati pod tem selektorjem, ostali so želeli. Mar to pomeni, da je preklical svojo odločitev? »To, ali jo je preklical, pa morate vprašati njega.« In če še enkrat vprašamo tukaj? »Jaz sem bil z njim, z ostalimi vprašanji se morate bodisi obrniti na njega bodisi počakati na seznam.« Se je sestanek končal s prijateljskim razhodom? »Ne bom povedal, kako sva se razšla.« Temveč? »Še enkrat poudarjam, bila sva skupaj in jaz nisem nikogar odpisal.« Kaj to pomeni? »Od tu naprej je to vaše delo.« Če je stvar naše interpretacije, jo že poznate. Iličić bo na seznamu, vabilo bo sprejel in življenje bo vsaj skušalo iti naprej, kot da se ni nič zgodilo. Če je stvar vprašanj, naslovljenih na Iličića, h kateremu nas je na neki način poslal Katanec, pa odgovor za zdaj še ni. Pozor, za zdaj.
