V Fazaneriji je znova več nasmejanih obrazov, kot smo jih videvali v preteklem obdobju. Razlog je kakopak zelo preprost. Muraši so se prejšnji konec tedna na Krasu veselili zelo pomembne zmage in se naposled odlepili od šestega mesta na lestvici, ki je po vseh zapravljenih priložnostih za skok višje postalo že prava mala nočna mora. Premaknili so se na peto, ki seveda še ne zagotavlja evropske vozovnice, toda če ne drugega, so se otresli vsaj nekaj psihološkega bremena, ki je bilo moteče v preteklem obdobju. Za uresničitev želenega cilja se bo treba še 'krvavo' potruditi in v zadnjih štirih krogih kazati spodobno podobo. Sežanska raven bržčas ne bo zadostovala, kvartet izjemno pomembnih izzivov pa se bo v soboto začel z domačim spopadom z Bravom, ki bo nekaj posebnega za Dejana Grabića.
Na nasprotni strani bo njegova nekdanja ekipa, ker je Mura šele njegova druga postaja v dozdajšnji trenerski karieri, se mu bo to pripetilo prvič. Bržčas ni treba posebej poudarjati, da je po koncu igralske poti življenje posvetil Šiškarjem, kjer je izkušnje najprej nabiral v mlajših selekcijah, 21. aprila 2017 pa je sedel na klop članske zasedbe, ki je takrat tekmovala v tretjem kakovostnem razredu. Debitiral je z zmago 5:0 proti trboveljskemu Rudarju in potem rumene ekspresno popeljal med elito na sončni strani Alp ter v prejšnji sezoni tudi v finale pokalnega tekmovanja. Prvi mož stroke v prestolnici je bil skoraj šest let, do selitve v Mursko Soboto je moštvo vodil natanko 2140 dni na 209 tekmah. Prav gotovo je v obdobju številnih zamenjav težko pričakovati, da bi ga v doglednem času kdo lahko presegel. Zdi se misija nemogoče ...
Preverili smo, kakšni so občutki 42-letnega strokovnjaka v pričakovanju soočenja s klubom, ki ga je izstrelil v orbito. "Za zdaj zaradi tega nimam nikakršnih pretiranih čustev, a ne rečem, da jih pozneje ne bom imel. Toda v vsakem primeru se bom poskušal popolnoma 'odklopiti'. Pritisk te tekme je, da na vsak način moramo zmagati. Načeloma je popolnoma vseeno, kdo je nasprotnik. Po drugi strani je res, da do potankosti poznam ekipo Brava, vendar seveda ni nujno, da bo igrala popolnoma enako, kot je igrala do zdaj. Morda tekmeci pripravljajo kakšno presenečenje, a ne glede na to, bo pri nas osnova spet to, kar smo napovedovali pred nekaj več kot tednom dni in recimo solidno izvajali v Sežani. To je stvar, na kateri bo znova poudarek; da smo čvrsti, kompaktni, dovolj nevarni za gol in da nasprotniku dovolimo malo. Osnova obvezne igre je to, kar nas bo najbolj zanimalo," je povedal Dejan Grabić.
Ko bo v Fazaneriji zagledal veliko znanih obrazov v rumenih dresih in tudi nekdanjih sodelavcev, bo utrip bržčas vsaj malce povečan. "Ne vem, res ne vem. Bomo videli, vendar kakšnega posebnega čustvenega izbruha ne pričakujem. Vem, zakaj sem se odločil za Muro, sem profesionalec in naredil bom vse, kar je v moji močeh, da bi zmagali," je jasen strateg črno-belih.
Kot smo že omenili, je Bravo vodil 2140 dni, kar je dosežek, ki mu ni nihče na prvoligaškem prizorišču niti blizu in mu najbrž ne bo še lep čas. "Zelo si želim, da bi me kdo presegel. O tem smo se že večkrat pogovarjali, to kaže na stabilnost vodenja kluba. To je ena od osnov, ki jih v Sloveniji potrebujemo. Nenehne menjave trenerjev, tudi po dve, tri na sezono, so popolnoma nesmiselne. O tem ni dvoma. Prepričan sem, da moramo vsi skupaj iti v smeri, da bomo imeli jasno začrtan model strategije, nakar je treba za tem tudi dolgoročno stati," poudarja Dejan Grabić.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se čez šest let, kolikor jih je preživel v Šiški, morda vidi tudi v Fazaneriji. Ali je to vendarle predaleč in je za takšna razmišljanja prezgodaj? "Ne, ne gledam tako daleč, ker bi mi to po nepotrebnem slabilo fokus na vsakdanje delo. To bi bilo brez veze. Se pa vidim v Murski Soboti, zakaj ne? Ampak bomo videli, ali me bodo 'videli' rezultati in vodilni možje Mure," se je na zanimiv način odzval ambiciozni strokovnjak na črno-beli klopi.