Drugega junija letos so bili Koprčani na pragu katastrofe. Po zmagi z 2:0 na novomeškem Portovalu so na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za popolnitev 1. SNL zrli izpadu v oči, Krka je po dobri uri igre vodila že s 3:0, naposled pa so se kanarčki v dramatični končnici z dvema goloma vendarle izvlekli. Kaj bi se zgodilo, če ne bi ostali med elito, si na Bonifiki danes nihče ne upa niti pomisliti, zato pa je toliko večje zadovoljstvo po presenetljivo odlični jeseni. Kanarčki nadaljevanje sezone pričakujejo na drugem mestu na lestvici s točko zaostanka za vodilnim Mariborom, Zoran Zeljković in njegovi varovanci so v igri za naslov prvaka.
V zelo kratkem času se je na Bonifiki zgodila velika preobrazba. "Sprejel sem odločitev, da moramo narediti rez. Bil je nujen. Pogodbe fantov so bile vezane na uspešnost, na uvrstitev v evropski pokal, a namena niso dosegli in takšna poteza je bila logična. V končnici sezone je bilo opazno, da nekateri starejši igralci niso na dovolj visoki ravni, da bi uresničili cilje tako v prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. Morda se motim, a dobil sem občutek, da so določeni posamezniki v ekipi le še zaradi plač, in lotili smo se pomlajevanja. Po napredovanju v prvo ligo je večina dobila priložnost za dokazovanje, a zaupanja niso upravičili. Tako smo se jim zahvalili in stopili na novo pot. Izkazalo se je, da je bil to zadetek v polno," pravi predsednik Ante Guberac.
Zanimivo je, da se Koprčani po neuspehih niso odločili za varčevanje oziroma niso pocenili ekipe. "Osnovno vodilo je bilo, da sestavimo kakovostnejšo zasedbo. Denarja ni manj, ekipa je dražja, kot je bila v prejšnji sezoni. Mesečni znesek plač je višji kot pred enim letom. Veliko se je izpostavljalo Celje, ki je za okrepitve porabilo milijon evrov, tudi mi smo si privoščili finančni vložek. Koper je za nove moči odštel 300 tisočakov. Ni nam bilo dovolj, da bi 'samo' pomladili moštvo, ker smo se pač tako odločili, in v svoje vrste privabili morebitne odpisane igralce. Zanimala nas je kakovost, zanimala nas je perspektiva in za to smo bili pripravljeni plačati. Tega v preteklosti nismo počeli, oziroma tega nismo počeli vse od takrat, ko so prišli na Bonifiko Mitja Lotrič, Matej Pučko, Denis Šme ... Izplačalo se nam je, zadeli smo skoraj z vsemi igralci," je pojasnil prvi mož kluba.
Zanimiva je bila tudi izbira novega trenerja. Zoran Zeljković je 'zmagal' v konkurenci nekaterih preverjenih prvoligaških imen. "Iskali smo mladega trenerja, velikega delavca, dolgoročno rešitev. Ko smo se pogovarjali z Zeljkovićem, se niti za trenutek nismo dotaknili njegove plače. Veliko je trenerjev, ki razmišljajo drugače, ki jih skrbi le pogodba in kakšna bo odpravnina. Ker jih je na tržišču veliko, se borijo za preživetje, zato je tudi takšno razmišljanje razumljivo, Zoran pa bi bržčas prišel, četudi bi mu ponudili le 500 evrov na mesec, drugi prihodki pa bi bili povezani z uspešnostjo. Takoj sem ugotovil, da želi delati, da verjame vase, v svoje sposobnosti. S tem nas je prepričal in danes smo seveda zadovoljni, da smo se dogovorili za sodelovanje. Iz dneva v dan upravičuje prihod, v nogometu je 24 ur na dan. Dobro in veliko dela, vsako stvar podrobno analizira, v svojih izjavah je skromen, pripravljen je priznati tudi kakšno napako in prevzeti odgovornost, je spoštljiv. Za zdaj res vse poteka odlično in vsi skupaj se moramo truditi, da bi tako ostalo tudi v prihodnje oziroma da bi bilo še bolje. Da bi zadeve nadgrajevali in bili usklajeni, tako kot smo bili pred tem tudi pri sestavi igralskega mozaika," poudarja Ante Guberac, ki v vmesnem obdobju ni skrival pogovorov z morebitnimi vlagatelji, ki so naposled končali v Stožicah in se lotili projekta z Olimpijo.
Je iskanje investitorjev še vedno aktualno in kako dolgo glavni igralec zgodbe še namerava vztrajati na čelu kluba? "Če pridejo vlagatelji z dovolj denarja in resnimi nameni, ki bi omogočili lepšo prihodnost, sem se vedno pripravljen umakniti. Z veseljem. Vsak, ki je sposoben zgodbo nadgraditi, je dobrodošel. Hitro se bomo dogovorili. Koper je odprt klub, jaz nisem večen, a dokler bom zraven, bo Koper živel, to vam zagotavljam. V prihodnje bo marsikaj odvisno tudi od sina Ivice in od tega, v kolikšni meri ga bo mikal prevzem vodenja kluba, glede na to, da se počasi spogleduje s koncem igralske kariere. Lahko se zgodi, da me čez eno leto ne bo več na predsedniškem položaju in bo zgodbo nadaljeval Ivica. Živi s klubom, po porazih tri noči ne spi, njegova pripadnost je izjemna. In ravno v pripadnosti je največja razlika med nami, ki živimo v lokalnem okolju ter nam je mar za klub, in vlagatelji. Ta razlika nikakor ni nepomembna," morebitni scenarij razkriva Ante Guberac. Sin namesto očeta? Takšne zamenjave slovenski nogomet ne pomni ...
