Sanjal je o tem, da bi nekoč postal prvi vratar mariborskega prvoligaša in zaigral v ligi prvakov. Toda nato je tista nesreča 2. avgusta 2016 vse obrnila na glavo. V njej je Ljubomir Moravac ostal brez dela leve roke. Dobro leto dni po nesreči priznava, da je vse skupaj težje, kot si je predstavljal na začetku. Njegove besede tri tedne po nesreči v intervjuju za tiskano izdajo Ekipe SN so bile skrajno optimistične, zdaj pa ... "Da, precej težje je, kot sem si predstavljal na začetku. Kmalu po nesreči sem bil res srečen … Zakaj? Ker sem preživel, o prihodnosti takrat sploh nisem razmišljal. No, zdaj je drugače. Šele zdaj vidim, kako težko je. Ne razumite me narobe, še zdaj sem srečen, da sem živ, ni pa to življenje, kakršnega sem si želel in ga živel pred nesrečo. Še bolj se moram boriti. Poskušam razmišljati pozitivno, a ni tako preprosto," je v intervjuju za Sportal povedal Moravac.
"Prvih nekaj mesecev sem bil res zelo srečen. Vsi so se trudili okrog mene, zdaj pa je toliko težje, ko vidiš, da vsi nekaj imajo, nekaj počnejo, jaz pa še vedno ne morem nič. Ne tistega, kar sem imel rad, za zdaj tudi ne kaj novega, takrat me je to začelo obremenjevati. Tudi družina čuti, da imam težave," je še dodal Moravac, ki še vedno obiskuje klubskega psihologa v Mariboru in priznava, da mu je klub v veliko pomoč na tem področju.
