No, ampak zdaj smo se že malce navadili, da so se stvari tudi pri nas korenito spremenile. Z Dankom Lazovićem se je namreč zaključil zagotovo najpestrejši slovenski prestopni rok vseh časov.
Udejstvovanje Olimpije na tokratni zimski tržnici je precej bolj kot na slovensko realnost spominjalo na igranje računalniške igre Football Manager. Z malce sreče vam tam lahko uspe tudi to, da v Stožice pripeljete – recimo – Ronaldinha. No, takšnega asa tokrat vseeno ni bilo v Ljubljano, toda to ne spremeni dejstva, da se je Olimpija okrepila s »strašnimi« nogometaši. Vsaj na prvi pogled ter vsaj glede na njihove kariere in njihovo tržno vrednost. Vse našteto je precej nad slovenskim ligaškim povprečjem, in če smo iskreni, takšni posamezniki še pred letom dni ne bi želeli niti pomisliti na to, da bi se odločili za selitev v Stožice. No, morda bi jih lahko premamil Maribor, za vse druge prvoligaše pa bi bilo bolje, če sploh ne bi niti poskušali. Če bi, bržčas še odgovora ne bi dobili, kaj šele kaj drugega.
Ampak časi so se spremenili.
Danko Lazović
"Motivira me dejstvo, da se bomo borili za naslov državnega prvaka. Kot sem seznanjen, ga Olimpija ni osvojila že 20 let. Želim biti del zgodovinskega dosežka, zato sem prišel v Ljubljano. Menim, da to ni korak nazaj v moji karieri. Olimpija želi priti na vrh, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v regiji."
Odkar je prvi mož Olimpije Milan Mandarić, je Olimpija pridobila precej dodatnega ugleda. Odkar je športni direktor Olimpije Ranko Stojić, so se razširile tudi njene zveze in poznanstva na evropskem nogometnem zemljevidu. In odkar ima za trenerja Marka Nikolića, je v njem dobila tudi aduta, ki je odigral ključno vlogo pri prihodu Danka Lazovića v slovensko prestolnico. V vodstvu zeleno-belih ne skrivajo: če trener ne bi bil Nikolić, bi se Lazović po vsej verjetnosti odločil za koga drugega.
Ponudb mu namreč ni manjkalo, vabili so ga na različne konce sveta. In zakaj ga ne bi? Drži, na Kitajskem je pogodbo prekinil leto dni pred iztekom, toda ne zato, ker tam ne bi bil uspešen. Za Beijing Enterprises je na 31 tekmah zabil 15 golov, to je povprečje, s katerim bi bil več kot zadovoljen marsikateri napadalec. Še na svoji zadnji tekmi v tej azijski državi je meril v polno. Res pa je, da je bila ta na sporedu 1. novembra, torej že pred časom. Zato se ob prihodu Lazovića, ki je res kaliber napadalca in ne nazadnje nogometaša, kakršnih v Sloveniji ni bilo veliko, poraja vprašanje, ki se je že ob prestopih Juliusa Wobaya in Miroslava Radovića v Olimpijo ter konec koncev tudi Milivoja Novakovića v Maribor – kako je ne ravno najmlajši igralec pripravljen po nekajmesečnem počitku?
ODLIČEN NOGOMETAŠ, IZJEMEN ČLOVEK
»V zadnjem mesecu in desetih dneh sem na Kitajskem vadil individualno. Dobro sem pripravljen, toda individualni treningi so nekaj povsem drugega kot vadba z ekipo. Potreboval bom nekaj časa, a upam, da bom čim prej tudi v ekipi. Imam veliko željo in voljo, da čim prej zaigram. Moramo pa pametno in strokovno delati, da ne bi prišlo do kakšne poškodbe,« je ob vprašanju, kako dobro je pripravljen, odgovoril Lazović, ki ga je trener Marko Nikolić dopolnil z naslednjimi besedami: »Verjetno bo potreben kakšen teden ali dva, morda celo trije, da bo prišel v najboljšo formo. Toda prepričan sem, da bo že prej igral in ekipi pomagal po najboljših močeh. Vem, da je zelo motiviran, zato ne bo težav.«
Nikolić, ki bo imel vsaj na papirju spomladi res močna napadalna orožja, ima sicer o svojem novem varovancu pričakovano visoko mnenje: »Zelo sem srečen in zadovoljen, da se nam je pridružil tako dober nogometaš. O njegovi kakovosti je brezpredmetno izgubljati besede, saj gre za dokazano dobrega igralca z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Imel sem to srečo in čast, da sva leto in pol sodelovala pri beograjskem Partizanu, izjemna kariera, ki si jo je ustvaril v tujini, pa zgolj govori o njegovih nogometnih in človeških odlikah. Ne le, da je odličen nogometaš, ima tudi izjemen značaj. Njegova tekmovalnost ne pozna meja, saj je znano, da je, kjerkoli je igral, naredil prav vse, da je njegovo moštvo na koncu slavilo in osvajalo lovorike. Lahko smo izjemno zadovoljni, da se je tako izkušen in kakovosten nogometaš odločil za prihod v Olimpijo.«
KOT PRI CRVEZNI ZVEZDI IN PARTIZANU
A čeprav so Lazovića hvalili vsi prisotni iz vodstva ljubljanskega kluba na včerajšnji tiskovni konferenci, je marsikateri slovenski nogometni navdušenec prepričan, da se bo novinec pri Olimpiji težko motiviral za nastopanje v slovenski ligi, ki dejansko ni na ravni – denimo – nizozemskega prvenstva, v katerem je žogo brcal kar sedem let ter v tem času na 155 tekmah zabil 52 golov in prispeval 29 podaj.
Marko Nikolić
"O njegovi kakovosti je brezpredmetno izgubljati besede, saj gre za dokazano dobrega igralca z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Imel sem to srečo in čast, da sva leto in pol sodelovala pri beograjskem Partizanu, izjemna kariera, ki si jo je ustvaril v tujini, pa zgolj govori o njegovih nogometnih in človeških odlikah"
»Spoštujem vsako ligo,« je odločno poudaril Lazović in pristavil: »Poleg tega sem, ko sem se začel pogovarjati z Olimpijo, dobil dober prvi vtis. Projekt je mamljiv, klub ima tradicijo, slovenska liga pa raste. Videl sem, da se igralci tukaj prodajajo za takšne zneske kot pri Crveni zvezdi ali Partizanu. Prihoda v Slovenijo ne vidim kot koraka nazaj. Želim biti del zgodovine Olimpije, zavedam pa se, da bo zelo težko osvojiti naslov. Ampak prisotna je velika želja, da po dolgih 20 letih v prestolnico vrnemo tako želeni naslov državnega prvaka. Glede na to, da sem nove soigralce spoznal šele v četrtek, v tem trenutku sicer zelo težko povem kaj več kot to, kar sem slišal od trenerja. To pa je, da ima Olimpija odlično zmes izkušenejših igralcev in mladih nadarjenih fantov, pred katerimi je svetla prihodnost. Moram priznati, da sem navdušen nad sprejemom vseh ljudi v klubu, in komaj čakam, da se vse skupaj začne.«
DO PRAVIH ODGOVOROV ŠELE NA ZELENICI
Takšen, ki komaj čaka, da se vse začne, seveda ni zgolj Lazović. Lahko bi rekli, da tudi v Ljubljani že več desetletij niso bili tako nestrpni pred začetkom ali nove sezone ali drugega dela tekmovalnega leta. No, pa saj to je razumljivo – zmaji vodijo na lestvici in so štirinajst krogov pred koncem v najboljšem položaju za naslov prvaka. Ob tem pa se poraja zanimivo vprašanje, ki v teh dneh skrbi za še kako žgoče debate na svetovnem spletu: je Olimpija boljša ali slabša, kot je bila jeseni?
Mnenja so – logično – deljena. Tisti, ki si želijo ljubljanskega neuspeha, so prepričani, da Nikolić ne bo znal nadgraditi Pušnikovega dela, novinci pa ne bodo znali zapolniti vrzeli, ki sta nastali po slovesu Andraža Šporarja in Ezekiela Hentyja. Tisti, ki so naklonjeni zmajem, trdijo ravno nasprotno. Pravijo, da je igra Olimpije precej bolj disciplinirana, odkar jo vodi Nikolić, hkrati pa dodajajo, da kljub vsemu spoštovanju do Šporarja in Hentyja novinci premorejo še precej več kakovosti. In hkrati občutno več izkušenj, ki pa bi lahko bile ključne v bitki za naslov prvaka. Wobay, Lazović in Radović so lovorike v preteklosti že osvajali, zato bi njihova prisotnost res lahko bila še toliko pomembnejša za večino preostalih soigralcev, ki so v tem pogledu še pravi zelenci. Kakorkoli, hvala bogu, da je odštevanja konec in da se bodo številne takšne in drugačne debate že v kratkem preselile na zelenice. Slednje so tako ali tako edine, ki bodo ponudile prave odgovore.
