Branilec, ki je zbral šest nastopov za slovensko izbrano vrsto, je za Olimpijo igral že leta 2005, ko je ljubljanski prvoligaš zaradi finančnih težav propadel in novo zgodbo začel v peti ligi. Od takrat se je v Kelharjevi karieri zgodilo marsikaj, najprej se je vrnil v Celje, nato pa odšel v tujino, kjer je zamenjal kar osem držav. Od tega tri v zadnjih dveh sezonah.
Februarja lani je iz Azerbajdžana prestopil k Crveni zvezdi. Z beograjskim klubom se je nato veselil naslova prvaka, prvega po dolgih šestih sezonah. Veselje med navijači rdeče-belih je bilo nepopisno, zato ima Kelhar na tiste čase lepe spomine. Nekoliko bi jih lahko pokvarile le denarne težave srbskega velikana. "Ko si enkrat starejši, na denar pozabiš, ostanejo pa emocije," se je tistih časov spomnil 31-letni branilec.
ANGLEŠKA BI MU USTREZALA
Čustva, ki so v tistem času privrela na plan, so bila zelo pozitivna, tudi nadaljevanje je bilo podobno, a to ni trajalo dolgo. Dejan je po beograjski zgodbi odšel v Anglijo. Tam je postal član drugoligaša Sheffield Wednesdaya, nato pa je kmalu sledila huda poškodba, zaradi katere je izpustil celo sezono. Strgane križne vezi so nočna mora vseh vrhunskih športnikov, in Kelharju se je v prijateljski tekmi z Newcastlom zgodilo prav to.
"Zelo sem bil zadovoljen in presenečen, da sem dobil priložnost za odhod v Anglijo. Nato pa sem imel malo smole, ker mislim, da bi mi angleška liga ustrezala." Do poškodbe je prišlo v začetku avgusta, pozimi pa je klub sporočil, da je s slovenskim branilcem podaljšal (šestmesečno) pogodbo do konca sezone. "Res je, bili so tako pošteni, da so mi omogočili normalno rehabilitacijo do konca. Je pa res, da nisem želel z glavo skozi zid in silil z vrnitvijo na igrišče. Poslušal sem specialiste, ki so mi svetovali, da bi bilo bolje, da izpustim sezono. Na koncu sem malo igral za drugo ekipo in bil na klopi prve."
Zdaj je na srečo vse v redu, poškodba bo počasi povsem pozabljena. "Zdrav sem, gotovo je malo razlike v fizični pripravi, a sem dobro delal. Manjka mi treninga z ekipo, vendar mislim, da bo kmalu vse v najlepšem redu."
V STIKU Z RASTODERJEM
Po sezoni, v kateri igralec ne odigra nobene tekme, je verjetno zelo težko dobiti klub. "Tudi po dobri sezoni ga ni lahko najti. Se pa vse skupaj še najbolj odraža v finančni plati pogodbe. Bil sem že nekaj časa v stiku z Olimpijo, ampak dokler stvari niso bile dokončno jasne, niti nisem kazal nekega prevelikega interesa."
Ali to mogoče pomeni, da ste bili v stiku z Ljubljančani še v času, ko je bil njihov predsednik Izet Rastoder? "Lani sem bil v stiku s takratnim predsednikom Izetom Rastoderjem. Sestala sva se, vendar sem imel drugačne želje. Vse skupaj je bilo prehitro. Naključje je hotelo, da sem čez eno leto spet tu."
Čeprav se je prestopni rok šele dobro začel, je Kelhar hitro našel novega delodajalca in podpisal pogodbo. Za to obstaja tudi tehten razlog. "Pritegnila me je privlačna zgodba Olimpije, njenega predsednika, športnega direktorja. Dolgo poznam tudi trenerja Marijana Pušnika. Naneslo je tako, da gre za nov začetek Olimpije in po eni strani tudi za moj nov začetek. Čeprav bodo nekateri rekli, da sem že star. Bil sem pa v Olimpiji tudi takrat, ko smo zaklepali vrata."
Od tistih, črnih časov ljubljanskega kluba je minilo že deset let, šest let in pol pa je preteklo, odkar je Kelhar nazadnje igral v slovenskem prvenstvu – nosil je dres Celja. Zato nas je zanimalo, ali je spremljal dogajanje v slovenski ligi. "Spremljal sem predvsem evropske tekme vseh slovenskih ekip. V podrobnosti domačega prvenstva se nisem spuščal, saj sem se bolj posvetil svoji karieri in dogajanju v tekmovanju, v katerem sem igral."
NAVIJAČI PRINESEJO KAKOVOST
Po enoletnem neigranju zaradi poškodbe stopnja pripravljenosti verjetno še ni na želeni ravni. Minilo bo še nekaj časa, da bo novi ljubljanski branilec po tej plati ujel svoje soigralce. "Najbolje bi bilo, da bi že bil pred njimi. (smeh) Drugače pa pričakujem, da bom potreboval okoli 14 dni, da se približam želeni ravni. Telesno oziroma tekalno sem dobro pripravljen, ampak potrebujem še nekaj časa, da dobim tisti pravi občutek. Nogometni strokovnjaki vedo, da na prvih nekaj tekmah ne moreš biti na vrhunski ravni, sploh po taki sezoni, kot je za mano. Upam, da bom čim prej na ravni, ki si jo želim. Sam zelo dobro vem, kakšna raven je to in kako do nje priti," nam je povedal naš sogovornik, ki si pred sezono želi, da bo v ospredju predvsem ekipa oziroma njen napredek. "Želim, da se iz tekme v tekmo potrjuje kakovost našega moštva. Če se bo delalo pravilno, korak za korakom, bo šla linija navzgor, in v tem primeru bomo na koncu vsi zadovoljni. Tako igralci kot navijači in celo mesto. Osebno bi si želel, da bi bili slovenski stadioni še bolj obiskani. Če ni navijačev, je vse skupaj žalostno. Navijači so tisti, ki prinesejo kakovost ligi, na slednjo vpliva celotna kulisa na stadionu. To te žene naprej. Rad bi videl, da mesto diha z nogometom. Osebna želja pa je še, da bi s treninga šel normalno in ne s sklonjeno glavo. Po taki poškodbi potrebuješ nekaj časa, da se vrneš na staro raven."