Toda za marsikoga bi bilo precej bolje, če bi tekma z Rudarjem prišla pozneje. In zaradi v finalu pokala porabljenih moči in zaradi slavja, ki je sledilo. In ki je nogometašem zagotovo pobralo nemalo moči. Zato bo zanimivo videti, kdo od tistih, ki so na obračunu s Celjem nosili glavno breme, se bo danes prav tako znašel v udarni enajsterici. Pričakovati gre, da bo trener Rodolfo Vanoli priložnost ponudil predvsem tistim, ki v sredo niso igrali oziroma je bila njihova vloga bolj obrobna.
Za Denisa Halilovića slednje zagotovo ne velja, čvrsti branilec je bil namreč eden najboljših in tudi ključnih koprskih posameznikov pri pokalnem slavju. Ne samo, da je že v šesti minuti po kotu z glavo meril v polno, za nameček je še brez napake opravil svoje delo v obrambi, pa čeprav je kar nekaj časa odigral z odprto rano pod očesom. "Nisem tak, da bi se potiskal v ospredje, čeprav moram biti zadovoljen s tem, kako mi je šlo od nog. Toda za uspeh smo zaslužni vsi. Če ne bi bili vsi odlični, nam zagotovo ne bi uspelo," se ni želel po prsih tolči Denis Halilović, ki je bil koprski junak že v polfinalu.
Tedaj se je med strelce vpisal na povratni tekmi z Domžalami, ki so tako kot Celje vpisane na seznam Halilovićevih nekdanjih klubov. "Očitno mi je usojeno," se je zasmejal 29-letnik in dodal: "Saj ne, da bi bil zaradi tega kaj bolj vesel ali srečen. Ni me gnala želja po maščevanju ali kaj podobnega. Zdaj je Koper moj klub in zanj bi naredil vse."
ZANJ JE TO LOGIČNO
Čeprav so bili Celjani pred finalom pokala v vlogi favorita, je bila koprska zmaga povsem zaslužena. Primorci so odigrali vrhunskih devetdeset minut, lahko bi celo zapisali, da je bila to ena najboljših predstav v zgodovini koprskega kluba. "Dejstvo je, da smo priprave na finale začeli že takoj po koncu polfinala. Temu smo podredili vse, razmišljali smo le o bitki s Celjem. Vedeli smo, kaj hočemo, vseskozi smo bili osredotočeni na finalno tekmo in predvsem na to, kaj bomo morali narediti za zmago. Bili smo prepričani, da bomo slavili, če bomo le stoodstotno izvedli načrt, ki ga je pripravil naš trener. Saj ne, da bi zaradi finala pokala povsem zanemarili prvenstvo, je pa res, da smo bili z mislimi ves ta čas nekje drugje, kar je po mojem povsem logično," je po zmagi z 2:0 razpredal Halilović.
Slednji se ni želel obremenjevati s celjskimi obtožbami, da so Koprčani do zmage prišli tako, da so tekmeca predvsem pretepli: "Vsak goji slog igre, ki mu bolj ustreza. Na igrišču je tudi sodnik, ki se odzove, če nekdo prestopi mejo dovoljenega. Ampak mi je nismo, bili smo zgolj bojeviti, borbeni in maksimalno osredotočeni. Vedeli smo, za kaj igramo in koliko je v igri. Cilj upravičuje sredstva, finale pa se ne igra, ampak zmaguje. To je bila tekma, ki nam je pomenila ogromno. Nam, nogometašem, našemu klubu in celotnemu mestu. Ko smo videli, da so se odzvali tudi Koprčani in nam priskočili na pomoč, smo bili še toliko bolj odločeni, da bomo naredili vse za zmago."
Velenjčani jo bodo bržčas odnesli nekoliko bolje oziroma z manj modricami, čeprav je dal trener Vanoli koprskim nogometašem jasno vedeti, da si zaradi zmage v pokalu zdaj ne smejo privoščiti dveh prvenstvenih polomov. "Želim si, da bi prvenstvo zaključili na lep način, zato bom od fantov zahteval resen pristop in obraz, kakršnega so pokazali v sredinem pokalnem obračunu. Čakata nas še dve srečanji in zahtevam, da ju igralci odigrajo pošteno," je odločno dejal Italijan.
A vprašanje je, na koga bo sploh lahko računal tokrat. Leo Štulac, Ante Tomić, Nenad Srećković in Sead Hadžibulić so poškodovani, Matej Palčič je kaznovan, Denis Halilović ima bolečo modrico pod očesom, težave imajo tudi Vasja Simčič, Denis Šme in kapetan Ivica Guberac.
OBLETNICA NAJVIŠJEGA PORAZA
Koper in Rudar bosta sicer tokrat odigrala 30. medsebojno ligaško tekmo na Bonifiki, statistika pa razkriva, da so se knapi, ki bodo tudi tokrat pogrešali Denisa Klinarja, na koprskem stadionu do zdaj veselili le petkrat.
Najhujši poraz so doživeli leta 1993, ko je Koper slavil kar s 5:1 – tedaj je zanj igral tudi Andrej Poljšak, ki je danes član upravnega odbora kluba. Ob tem je zanimivo, da prav danes mineva natanko 22 let od tiste tekme, o kateri bi lahko kaj več povedal Spasoje Bulajić. Nekdanji reprezentant, ki je danes pomočnik trenerja Rudarja, je tedaj odigral 67 minut.
