Za vas je bil to že tretji finale pokala v vaši kratki karieri. Še tretjič zapored pa ste ostali brez lovorike.
Res je, to je bil zame že tretji finale in tretji poraz. Malce sem razočaran, kdo ne bi bil, če bi trikrat izgubil finale. Mislim, da smo imeli malce preveč želje, da so nekateri igralci zaradi tega pregoreli. Naše noge so bile že od začetka težke, hitro smo dobili gol iz prekinitve. Vemo, da so Koprčani iz njih najbolj nevarni, ampak mi smo v tem delu igre spet popustili. Že na zadnji prvenstveni tekmi v Celju so nam dali gol iz prekinitve, zdaj spet. Žal, takšno je življenje, takšen je nogomet. Poskušali smo se pobrati, a ni šlo. Koper se je postavil v bunker in zadel še enkrat iz protinapada.
Koprčani so se na vas dobro pripravili. Ves čas so pazili na vas, velikokrat so vas zaustavili tudi s prekrški.
Tokrat sem bil več na tleh kot na nogah (smeh). Koprčani so se res pripravili name, ves čas so me podvajali, tako da niti dihati nisem mogel. Poskušal sem na vse načine, ampak, žal, ni šlo. Nekaj se je zarotilo proti nam, nismo bili niti blizu lepe priložnosti, zato lahko samo čestitam Kopru za izjemno taktično odigrano tekmo.
Njihova taktika je bila najbolj vidna na začetku tekme, ko sem na levi strani prišel mimo dveh nogometašev, nato pa me je tretji ali celo četrti – mislim, da je bil Črnigoj – zaustavil s prekrškom. Takrat sem dobil močan udarec v gleženj, Koprčani pa so mi dejali, češ kaj se pretvarjaš, da te boli.
Koliko vpliva na psiho nogometaša takšna igra nasprotnika, ko veste, da vas bo, tudi če boste preigrali enega ali dva, tretji nogometaš zagotovo zaustavil s prekrškom?
Njihova taktika je bila najbolj vidna na začetku tekme, ko sem na levi strani prišel mimo dveh nogometašev, nato pa me je tretji ali celo četrti – mislim, da je bil Črnigoj – zaustavil s prekrškom. Takrat sem dobil močan udarec v gleženj, Koprčani pa so mi dejali, češ kaj se pretvarjaš, da te boli. Verjemite, da me je res bolelo, skoraj bi mi obrnilo gleženj. Vsekakor te je po takšnih startih nasprotnika podzavestno strah za svoje noge, ampak poskušal sem odigrati čim boljšo tekmo, pomagati svoji ekipi do zmage, na žalost nam ni uspelo.
Ste imeli v podzavesti malce tudi to, da odhajate na Dansko in da ne bi bilo v redu, če bi se v novem klubu prikazali poškodovani?
Ne bi rekel, da je bilo tako, ampak vseeno te je nekje v podzavesti strah za svoje zdravje, še posebej če veš, da po koncu sezone odhajaš v novo okolje. Sicer pa, ko si na zelenici in igraš tekmo, pozabiš na Dansko, pravzaprav pozabiš na vse. Igraš, da bi zmagal. Vsaj jaz sem takšen, rekel bi, da sem po duši zmagovalec, zato sem še toliko bolj razočaran ob porazu v finalu.
Ste pričakovali, da bo odgovornost nase morda prevzel kateri izmed vaših soigralcev, saj so vas ves čas podvajali?
Da, mislil sem, da bo tako. Ampak nekako se ni našel prostor za nobenega. Tokrat so bili moji soigralci premalo samozavestni, nihče si ni upal vzeti žoge in poskušati koga preigrati. Ne nazadnje pa je bil to finale pokala, tako da jih čisto razumem. Ne zamerim jim ničesar, vsi so se trudili po najboljših močeh.
Na igrišču, pa tudi ob njem, se je večkrat zaiskrilo. Tudi med vami in Halilovićem, ki vas je zgrabil za vrat.
To so provokacije, praktično skozi celotno tekmo smo jih bili deležni vsi igralci, eni bolj, drugi manj. S "Haletom" sva si potem segla v roko, ampak ne vem. Nič ne bom rekel, nekateri igralci se pač tako odzovejo. Res je sicer, da je njihov nogometaš dobil rdeči karton, morda pa bi ga lahko še kdo. Vseeno jim moram čestitati, nočem zdaj iskati nekih alibijev.
Epilog spora s Halilovićem je bil rumeni karton za oba.
Joj, raje ne bom komentiral tega, da se ne bom preveč zagovoril in komu zameril.
Ko si na zelenici in igraš tekmo, pozabiš na Dansko, pravzaprav pozabiš na vse. Igraš, da bi zmagal. Vsaj jaz sem takšen, rekel bi, da sem po duši zmagovalec, zato sem še toliko bolj razočaran ob porazu v finalu.
Pred začetkom drugega polčasa ste se zapletli tudi v pogovor s kapetanom Kopra, Ivico Gubercem. Za kaj je šlo?
Z Ivico se dobro razumeva, čeprav je tokrat nad menoj storil res veliko prekrškov (smeh). Rekel mi je, da jih bo delal še naprej, tudi v drugem polčasu, da me bo še naprej "tepel", da naj se pazim (smeh). Rekel mi je, da grem tako ali tako igrat na Dansko in da naj pustim ta pokal njim, da si ga res želijo (smeh). To sem vzel kot šalo, zato bi rad tudi njemu in vsej koprski ekipi še enkrat čestital. Je pa bil pogovor z Ivico prijateljski, ni šlo za provociranje ali karkoli podobnega.
S tekmo na Bonifiki se vaša epizoda v Celju končuje. Kakšno je slovo? Videli smo lahko, da ste navijačem v spomin dali praktično vse, kar ste nosili na sebi na finalnem obračunu.
Slovo je vedno lepo, ko odhajaš iz kluba, ki ti je dal vse. Poslovil sem se od navijačev, podaril sem jim skoraj vse, kar sem imel na sebi. Dres, hlačke, tudi nogometne čevlje. Škoda, da nismo zmagali, v tem primeru bi bilo slovo seveda še lepše. Še enkrat bi se rad zahvalil navijačem, ki so nam stali ob strani, pa tudi Celju, ki mi je omogočilo to prekrasno izkušnjo in to čudovito sezono. Ne nazadnje smo drugi v Sloveniji, na žalost smo izgubili finale, ampak sezona je bila res fantastična, po takšni sezoni se je lepo posloviti.
