Ko je fantastični srbski nogometaš Duša Tadić po dveh genialnih asistencah še genialno zadel za odločilnih 3:0 (na koncu je bilo 4:1), ste verjetno opazili, da zadetka ni proslavljal. Preprosto je povesil glavo, odsotno gledal predse in dovolil, da so soigralci skakali po njemu. Kako? Zakaj? Nekateri so govorili, da je tako velik navijač Reala, spet drugi so ugibali, da se morda celo seli v madridski kraljevi klub.
Vse to je daleč od resnice, ki jo je razkril Tadić sam. "Drži sicer, da Real zelo spoštujem in da sem zanj navijal v času, ko je tam blestel Predrag Mijatović. Toda ne morem reči, da je to razlog, da nisem proslavljal zadetka. Gre preprosto zato, da so se mi v tistem trenutku ustavili možgani in da nisem imel pojma, kaj moj zadetek pomeni. Sanjalo se mi ni, da zdaj Real potrebuje kar tri gole za preobrat - če sem povsem iskren, sem mislil, da že en gol spremeni veliko," je povedal v pogovor za Mondo.
Zato ni želel proslavljati, ni želel skakati, želel se je osredotočiti na nadaljevanje tekme. "Ko so mi uspeli dopovedati, da vodimo 3:0 in da v seštevku s prvo tekmo to pomeni, da nam zadostuje celo 3:2, pa ni bilo časa za veselje, kajti tedaj so sodniki že gledali VAR zaradi tistega avta pred mojim zadetkom. Tako je vse skupaj ostalo brez proslavljanja," je priznal pošteni Tadić, marsikoga nasmejal, praktično vsem pa se še dodatno prikupil.
