V tem času so bili in vzponi in padci, tako pomembnih tekem, kot jo bodo odigrali danes, pa ni bilo veliko.
Kapetan napoveduje še boljši Koper
Da bo Ivica Guberac eden najpomembnejših mož Kopra na nocojšnji tekmi v Splitu, ni nobenega dvoma. Kot kapetan bo nosil še večje breme kot ostali, če bo na sredini igrišča dovolj motil Splitčane pri organizaciji napadov, bo uspeh bližje. "Želimo si ponoviti predstavo s prve tekme in če bomo igrali tako, nam uspeh ne bo ušel. Hajduk je dober, ampak mi smo dokazali, da smo kvalitetnejše moštvo. Hajduk nas je pred prvo tekmo malo podcenjeval, tokrat pa te napake ne bodo ponovili, ampak tudi mi bomo boljši. Na Poljudu si želim zmage, vsekakor pa gremo naprej."
Ko je postalo jasno, da se bo Koper v primeru zmage v prvem krogu kvalifikacij za ligo Europa na drugi stopnički pomeril s Hajdukom, je marsikatero glavo zapolnil predvsem pesimizem. Črnoglede misli so se vrtele predvsem okoli dveh dejstev: da je Hajduk eden od velikanov nekdanjega jugoslovanskega nogometa in da so imeli slovenski klubi v preteklosti ogromno težav z nasprotniki iz Hrvaške.
Toda tisti, ki podrobno spremljajo dogajanje pri naših južnih sosedih, so hitro poudarili, da Splitčani preprosto niso več to, kar so nekoč bili. Če bi gledali le njihove uspehe iz preteklosti, potem bi marsikdo hipoma izobesil belo zastavo.
Petnajst naslovov državnega prvaka, prav tako petnajst zmag v pokalu. Trije nastopi v četrtfinalu lige prvakov oziroma pokala državnih zmagovalcev, nastop v polfinalu pokala Uefa in tudi v polfinalu pokala pokalnih zmagovalcev. Kar 180 evropskih tekem in ob tem 75 evropskih slavij.
Skalpi Saint Etienna, PSV-ja, Arsenala, Hamburga, Stuttgarta, Bordeauxa, Tottenhama, Metza, Torina, Ajaxa, Anderlechta, Mallorce, Interja in še koga. Ter plejada nogometašev, ki so vzklili pod Marjanom in nato drugod dosegli svetovno slavo.
Vse to in še več je Hajduk. Oziroma je bil Hajduk. Danes je ugled vsekakor še prisoten, moč, ki jo premore, pa zagotovo ni več takšna kot nekoč. Evropski porazi z Irci, Latvijci, Gruzijci in Kazahstanci v zadnjih nekaj letih to potrjujejo. Kakor tudi capljanje za velikim rivalom Dinamom. In dejstvo, da ga je v zadnjem času v prvenstvu prehitela celo Rijeka. Ne, to ni tisti Hajduk, ki smo ga nekoč poznali.
NIKDAR SE JI NE GLEDA V ZOBE
Zaradi stare slave si Hajduk ne glede na vse zasluži vso možno spoštovanje, toliko bolj s strani nekoga, ki prihaja iz Slovenije in tam ne velja za serijskega osvajalca lovorik. A zgolj in samo to, nič več od tega. Maksimalno spoštovanje in nična mera strahu.
V primeru Hajduka je za Koper strah zgolj votel, okrog pa ga nič ni. Primorci so se lahko o tem prepričali na prvi tekmi, ko so se več kot enakovredno kosali s ponosom Dalmacije. Kaj enakovredni – celo boljši so bili. In zasluženo zmagali. Sicer "le" s 3:2, a vseeno. Zmaga je zmaga, nikdar se ji ne gleda v zobe.
Prav zaradi dogodkov z Bonifike se morajo Koprčani danes, ko se bo povratna tekma drugega kroga kvalifikacij za ligo Europa začela ob 19. uri, postaviti kot nekdo, ki je prepričan, da je boljši od nasprotnika.
Kot nekdo, ki kar malce zviška gleda na tekmeca. Ne, ker bi bil dejansko vzvišen, zgolj zaradi tega, ker se zaveda, česa je sposoben. Nekdo, ki ve, da ima vse, kar potrebuje, da dobi bitko. Ne po naključju, ampak zaradi svojih sposobnosti.
BIL BI GREH, ČE NE BI
Prav zaradi videnega na prvem obračunu na Bonifiki bi bil greh, če bi se Koprčani nocoj povlekli pred svoj gol in naivno branili prednost. To bi bilo preveliko igranje z ognjem, to bi bilo, kot da bi v roke prijeli dvorezen meč in se potem čudili, ker so se porezali. Koper je v tem trenutku preveč kakovosten, preveč razigran in preveč samozavesten, da bi žogo kar prepustil Splitčanom in čakal, ali bodo kaj naredili z njo ali ne.
Bunker? Kakšen bunker neki
Matej Palčič je v preteklosti v Evropi že dosegel nekaj golov, če bi tudi nocoj zabil enega, bi bilo Kopru neprimerno lažje na poti do tretjega kroga kvalifikacij za ligo Europa. "Naša želja je, da bi tekmo začeli podobno kot v Kopru. Znamo biti agresivni in napadalni, kar smo v zadnjem obdobju večkrat dokazali. Kadar smo takšni, se nam malokateri nasprotnik lahko postavi po robu. Če bomo igrali tako, bodo naše možnosti za skupni uspeh velike. Pričakujem podobno tekmo kot na Bonifiki, pri čemer se mi zagotovo ne bomo 'zaprli' tako, kot smo se v zadnjih petnajstih minutah prvega obračuna. Poznamo Splitčane, tudi tiste, ki na Bonifiki niso igrali – na primer napadalca Ohanzo, in vemo česa so sposobni. Verjamem v našo zmago na Poljudu," je samozavesten Palčič.
Varovanci z vsemi žavbami namazanega italijanskega stratega Rodolfa Vanolija morajo žogo dejansko vzeti v svoje noge in preprosto izkoristiti luknje, ki jih bodo hajdukovci zaradi lovljenja zaostanka zagotovo pustili v svoji že tako ali tako luknjasti obrambi. In greh bi bil, če Koprčani tega ne bi izkoristili zgolj zaradi lastne neambicioznosti.
Zdi se, da je vzdušje na Poljudu v tem trenutku sploh edino, kar še spominja na zlate čase splitskega ponosa. Hajduk ima navijače, kakršne bi si želel vsak klub – ob strani mu stojijo ne glede na vse.
In zaradi tega je ekipa vsakič močnejša glede na svoje realne zmožnosti. Ampak spet velja ponoviti: strah je zgolj beseda, predsodek, ki se rodi v glavi, ki to dopušča. Pa tudi: z vsakim doseženim golom gostov bo vzdušje manj "divje" ...
