Kako bi tudi se, ko pa je rojeni Madridčan dozorel pri kraljevem klubu in si v njegovih vrstah naredil ime, zdaj pa ga bo skušal premagati v dresu torinske stare dame.
Pred časom sem dejal, da bi za evropski naslov z Juventusom dal milijon evrov, in polfinale proti Realu tega ne spremeni niti malo.
Avstralski staroselci so v najtežjih časih rasnega zatiranja vsakemu belcu, ki je takemu odnosu nasprotoval, pripisovali prav posebno lastnost. Imeli so ga za človeka z dvema srcema, izraz se je sčasoma uveljavil, kaj lahko pa bi se nanašal tudi na nogometaše, kakršen je španski napadalec serijskega italijanskega prvaka. Torej za igralce, ki vzljubijo svoj matični (oziroma v Alvarovem primeru skoraj matični) klub, a si morajo iz tega ali onega razloga kruh poiskati drugje in pri tem vzljubijo tudi neko povsem drugo okolje.
Tako kot ga je Morata, čigar nastop bo po čustvenih (in še nekaterih) kriterijih zagotovo še bolj zanimiv od srečanja trenerja Reala Carla Ancelottija s svojim nekdanjim delodajalcem in od nastopov najbolj medijsko atraktivnih mojstrov na obeh straneh. Tudi Cristiano Ronaldo, Karim Benzema, Gareth Bale, Iker Casillas, Arturo Vidal, Paul Pogba (če bo res zaigral na povratni tekmi), Andrea Pirlo in še nekateri imajo svoje zgodbe, a so precej drugačne od zgodbe 22-letnika, ki je k Juventusu iz Reala prišel pred manj kot letom dni in ki je na papirju seveda edini aktualni evropski prvak v vrstah današnjega nasprotnika branilcev naslova.
Oziroma celo še več kot zgolj na papirju, kajti četudi pri Realu nikakor ni igral veliko, ne smemo pozabiti, da je med drugim odigral tako zadnjih deset minut rednega dela kot celoten podaljšek lanskega finala najbolj prestižnega klubskega tekmovanja v Lizboni. V igro je torej vstopil pri zaostanku 0:1 in srečanje ob zmagi 4:1 končal na zelenici, toda ne ta nezanemarljiv prispevek ne vsi ostali pred tem niso bili dovolj za to, da bi ostal na stadionu Santiago Bernabeu in nadaljeval svojo zgodbo s tamkajšnjim klubom.
Ironija sicer pravi, da bi ob poškodbi Karima Benzemaja in še nekaterih težavah Morata kot član Reala na današnji tekmi zaigral v udarni enajsterici in bi pred tem odigral vsa srečanja, ki jih je Javier Hernandez. Toda ne glede na to si španski reprezentant zagotovo ne bi želel biti v vlogi Mehičana, ki je v Madrid prišel namesto njega. Donedavnega je namreč igral izjemno malo, hkrati pa je Morata ravno v Madridu postal članski reprezentant svoje države in se je v dresu Juventusa uveljavil kot član udarne enajsterice izjemno močne zasedbe.
Dobil je ogromno priložnosti za dokazovanje, se zelo izkazal in svoje odločitve za odhod v Torino ne obžaluje. Zagotovo tudi zdaj ne, ko se mora s klubom, v katerega je kot mladinec prišel po neuspešnem igranju za Atletico in uspešnem za Getafe, pomeriti za uvrstitev v veliki finale lige prvakov. Morda tak dvoboj ne bi bil njegova najljubša izbira, a mogoče mu je verjeti, ko trdi, da po žrebu ni imel kaj dosti proti.
"Pred časom sem dejal, da bi za evropski naslov z Juventusom dal milijon evrov, in polfinale proti Realu tega ne spremeni niti malo," je med drugim poudaril in bil pri tem zelo prepričljiv. Pri tem je težko reči, ali s katerimkoli od svojih src čuti kakšno zamero; morda malo tiste povsem osnovne do ljudi, ki vanj niso dovolj verjeli. Hkrati pa je staro damo vzljubil do te mere, da bo v kombinaciji z željo pokazati rojstnemu mestu, v kako dobrega napadalca je zrasel, dodatno motiviran. In to brez da se začnemo pogovarjati o pravici odkupa, ki jo je Real ob prodaji Juventusu zadržal zase.
