O mrtvem le najlepše

Dolgoletni predsednik argentinske zveze Julio Grondona je bil znan po absolutističnem vladanju nogometu v deželi gavčev in v svojem slogu se je praktično sam odločil tudi za spremembo ligaškega sistema. K organizaciji enega obsežnejšega prvenstva v obdobju leta dni namesto dveh manj obsežnih ga je pripeljalo zgledovanje po Evropi, pod vplivom različnih lobijev pa se je odločil, da ne bo šlo za dvokrožno tekmovanje, kakršno poznamo na stari celini.

Nekateri pravijo, da je pomembno vlogo odigral novoustanovljen državni sistem stavnic, drugi so prepričani celo o vplivu vladajoče družine, ki naj bi si želela z ligo objeti čim večje število ljudi in jih v pričakovanju jesenskih volitev z nogometom oddaljiti od razmišljanja o opozicijskih kandidatih.

Kakorkoli že, Grondona si je zamislil elitno argentinsko ligo s precedenčnimi (in to v svetovnem merilu) tridesetimi klubi, pri tem veliko govoril o širjenju prvenstva po celotni državi in poskrbel tudi za izvedbo ideje v praksi. Nato pa se je poslovil. Pa ne le s položaja, gospod je preminil. In kaj je pustil za seboj?

Posvečeno prav njemu se bo jutri začelo novo prvenstvo, ki pa mu v Argentini ni naklonjen praktično nihče. Ne mediji, ne navijači, ne klubi, ne funkcionarji in ne nogometaši. Širitev po celotni državi je v praksi videti takole: kar 21 ekip prihaja iz Buenos Airesa in okolice, od preostalih 23 pokrajin je zastopanih le šest.

Sistem tekmovanja je kaotičen: vsakdo bo z vsakim igral enkrat, v dodatnem krogu pa bodo ponovili vse največje derbije na čelu z obračunom Boce Juniors in River Plata, klubi brez zgodovinskih rivalov pa bodo v tem krogu nasprotnika dobili z žrebom. Sistem uvrščanja v celinske pokale še ni povsem dorečen, ogromno prahu dviguje tudi velik prepad med največjimi in najmanjšimi. Nekateri med slednjimi so celo tako zelo majhni, da bi v Buenos Airesu najrajši igrali tudi domače tekme, kar bi omejenost lige na prestolnico utegnilo celo še povečati.

Če upoštevamo še nekaj manj izpostavljenih malenkosti, pa postane dokončno jasno, zakaj pokojnika sicer nihče ne kritizira na glas, a po drugi strani se praktično vsi že ukvarjajo z načrti za spremembe njegovih sprememb. Zamisli je kar nekaj, nujnost izvedbe ene od njih pa je že zdaj splošno sprejeta in jo načrtujejo že za naslednjo sezono. Torej takoj po tem, ko bo čudaško prvenstvo dalo svojega prvega in skoraj zagotovo edinega prvaka.