© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Urška J. J. Rizvin
Urška J. J. Rizvin
03.04.2015 13:15:59

Kost z luknjo

Živijo! Pred kratkim sem bila v Lombardiji in v italijanski gostilnici, tako imenovani osterii, sem si privoščila njihovo značilno jed ossobuco, kar bi v slovenščino prevedli kot "kost z luknjo".

Izjemno, s kozarcem dobrega vina in popečenim kruhom s česnom. Za ossobuco potrebuješ kos telečje krače s kostjo, v kateri je kostni mozeg, pripravi pa se, novejša verzija, v paradižnikovi omaki s korenčkom. Meso najprej popečemo, potem pa dušimo skupaj z zelenjavo. In vrhunec, zraven dobiš tudi posebno, svedrasto žličko, s katero poješ kostni mozeg, da ima kost na koncu res luknjo. 

Pri tej kulinarični izkušnji sem uživala sama, zato sem bila v mali ostarii deležna številnih pogledov. V Italiji zunaj urbanega naselja pač niso vajeni, da sedi v gostilnici ženska sama. Zato sem kmalu potem, ko sem pojedla, ob točilnem pultu dobila zelo zanimivo družbo. Pogovor sta načela dva starejša gospoda, ki sta bila zelo dobro ohranjena in za katera se je videlo, da sta zelo aktivna oziroma da sta se ravnokar pripeljala s smučanja s smučišča blizu Bardonecchie.

Pogovor je seveda nanesel na smučanje in Tino Maze, ki je izjemno priljubljena tudi v Italiji. Ne vem, ali bi toliko lepih besed o Korošici, kot sem jih slišala od teh dveh gospodov, slišala v Črni. Ampak to niti ni tako pomembno. Bolj se mi je zdelo zanimivo, da sta me ves čas spraševala, ali bo Tina nadaljevala kariero oziroma ali jo bo končala zaradi nosečnosti. Samo za predah, enako sta me spraševali še dve prijateljici, ena iz Ljubljane, druga pa živi v Bruslju in do obeh so prišle take govorice. Seveda sem vsem rekla, da ne vem, da pa lahko pokličejo ali Tino ali pa Andreo Massija. Posebej italijanskima gospodoma sem priporočila, da se obrneta na svojega rojaka iz Gorice.

Gospoda pa sta mi zaupala še eno zanimivo stvar. V Bardonecchii sta srečala nekaj članov italijanske ekipe v alpskem smučanju in med drugim tudi ljudi iz vrha italijanske smučarske zveze. Z njimi sta se pogovarjala o tem, kako je Tina Maze postala najboljša športnica po izboru Gazzette dello Sport za leto 2014 in beseda je nanesla tudi na prestižno nagrado laureus.

Gospoda sta menila, da bi morala naša Tina to nagrado dobiti že lani, za leto 2013, ko je zmagala v svetovnem pokalu z rekordnim številom točk. Veljak iz italijanske smučarske zveze, ki ima dobre povezave tudi z ljudmi iz Conija – italijanskega olimpijskega komiteja, jima je dejal, da bodo to napako pri laureusih popravili letos.

Povedala sta, da so dobili spisek ljudi, ki se bodo podelitve laureusov 15. aprila v Šanghaju zanesljivo udeležili, in med njimi sta pri ženskah le dve nominiranki – novozelandska metalka krogle Valerie Adams in naša Tina Maze. Po nekaterih namigih naj bi bila edina prava tekmica Tini, ki je v letu 2014 osvojila dve zlati olimpijski kolajni, norveška tekačica Marit Bjørgen, ki pa ni potrdila prihoda v Šanghaj.

Po navadi se prireditelji, ki so tokrat Kitajci, lani pa je bila prireditev v malezijskem Kuala Lumpurju, potrudijo, da dobitnica laureusa zanesljivo pride na prireditev. Tudi lani je bila Tina med favoritinjami, pa se prireditve ni udeležila, Missy Franklin, ki je potem dobila nagrado, pa je bila v malezijski prestolnici.

Med tistimi, ki imajo pravico glasovanja za nagrado laureus, je od Italijanov sloviti Alberto Tomba, kar pa samo po sebi pove dovolj. Ali je torej že dokončno, da bo Mazejeva letos dobila še eno prestižno mednarodno priznanje in bo ob prejetju nagrade v Šanghaju naznanila tudi konec kariere? Morda res ne bi bilo primernejšega trenutka.

Pa lupčka do prihodnjič.