Dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, Boštjan Koritnik, podžupan MOL, mag. Tanja Rozman, ravnateljica OŠ dr. Vita Kraigherja in mag. Nela Halilović, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora, so spregovorili o pomenu spodbujanja aktivnega prihoda v šolo, o prometni vzgoji otrok in odgovornosti, ki jo imamo odrasli, da poskrbimo za njihovo varnost vse leto.
Predstavili so nove videovsebine kampanje »Za manj kot 2 je avto doma«, dogodku pred šolskim poslopjem pa so se pridružili policisti na kolesih ter maskoti Pasavčka in Medvedke Pike. Učenci od prvega do petega razreda so se preizkušali na različnih poligonih, s posebnim preizkusom pa so spoznavali pomen doslednega nošenja zaščitne kolesarske čelade.
Dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, je na dogodku izpostavil: »V teh dneh, ko na ceste in šolske poti ponovno stopajo naši šolarji, tudi najmlajši, je skrb za ustrezno prometno varnost še toliko pomembnejša kot sicer. Pomembno je, da smo na cesti pazljivi sleherni dan in da smo odrasli s svojo prometno kulturo zgled našim otrokom, ki pozorno spremljajo vsak naš korak.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zato aktivno sodeluje z vsemi akterji, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu. Skupaj si prizadevamo za spremembo vedenja udeležencev v prometu, dvig prometne kulture na cestah, prepoznavo in obvladovanje novih vrst tveganj, povezanih s spremembo življenjskega sloga udeležencev v prometu, novih prevoznih sredstev in vrst mobilnosti.
Tako se na različne načine trudimo, da bi bilo vključevanje naših malčkov in učencev v promet čimbolj varno, ne samo ob začetku šolskega leta, ampak ves čas. Prizadevamo si tudi, da bi čimbolj širili njihova obzorja na področju preventivnih aktivnosti in trajnostne mobilnosti, da bi bil vsak njihov korak na poti varen.«
Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je dejala: »Evropski svet za varnost v prometu v nedavnem poročilu izpostavlja, da zaskrbljenost in strah staršev zaradi tveganj v prometu vplivata na izbiro načina prihoda v šolo, četudi gre za krajše poti, ki bi jih bilo mogoče opraviti peš ali s kolesom. Zato izpostavljamo tri sklope, s katerimi je mogoče dosegati večje premike v razmerju med pasivnimi in aktivnimi prihodi v šolo:
· spodbujanje varnih šolskih poti in vzpostavljanje območij omejene hitrosti, ki so z ustreznimi infrastrukturnimi ukrepi pomemben element za zagotavljanje prometne varnosti in trajnostno mobilnost v naseljih,
· spodbujanje aktivne varnosti, kot je dosledno nošenje zaščitne kolesarske čelade, tehnično brezhibno in opremljeno kolo ter uporaba odsevnih elementov pri pešcih, promocija peš-busov in bici-busov,
· dobra prometna vzgoja otrok in kontinuirane kampanje za ozaveščanje voznikov.
Voznikom še posebej polagamo na srce, naj z odgovorno in strpno udeležbo v prometu otrokom omogočajo varnost na vsaki poti. To je še toliko bolj pomembno, ko govorimo o aktivnem prihodu v šolo, torej peš, s kolesom, navadnim skirojem. Odgovornost odraslih, dobra prometna vzgoja in ustrezna infrastruktura so predpogoji, da bodo otroci z zaupanjem vase in v svoje sposobnosti lahko razvijali veščine varne mobilnosti in tudi tako izgrajevali samostojnost. Zato smo z veseljem pristopili k sodelovanju pri kampanji Za manj kot dva je avto doma. Želimo si, da bi vplivala na čim več staršev in otrok, saj vemo, da je aktiven prihod v šolo koristen zaradi zdravja, druženja, komuniciranja, okolja in lahko prispeva k boljšim rezultatom pri učenju.«
Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU, je znova spomnil: »Zagotavljanje varnosti otrok je tudi v Policiji prioritetna naloga. V preteklosti smo ob tem, ko smo govorili o varnosti otrok, običajno govorili o pešcih. Z razvojem se je to nekoliko spremenilo, saj sedaj otroke na poti v šolo in popoldan pri igri srečujemo tudi kot kolesarje, voznike skirojev in e-skirojev, v višjih razredih pa tudi z mopedi. Vse našteto zahteva od otrok poleg poznavanja cestno-prometnih predpisov, tudi obvladovanje takšnega prevoznega sredstva. Dodatna težava pri tem je, ko odrasli na naštetih prevoznih sredstvih niso ravno najboljši vzor.
Zato je zelo pomembna vloga staršev in seveda vseh nas pri izobraževanju otrok in predvsem pri zgledu, ki ga dajemo s tem, ko spoštujemo pravila vožnje z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi. Osnova pa je, da otroka podučimo, bodisi starši ali o pravilih obnašanja v prometu, da zagotovimo tehnično brezhibno prevozno sredstvo, da zagotovimo zaščitna sredstva (predvsem čelada), ustrezno osvetlitev prevoznega sredstva in otroka in da jih učimo strpnosti v cestnem prometu. V kasnejšem obdobju pa, da ne dopuščamo, da se mladostnik prevaža z prevoznim sredstvom brez ustreznega izpita, če je ta potreben.
Poudariti je treba, da je največja odgovornost za varnost otrok na ostalih odraslih udeležencih v cestnem prometu. Otroci so v cestnem prometu nepredvidljivi, zato morajo biti ostali na njih pozorni in predvideti situacije, ki bi lahko ogrožale otroke in mladostnike.«
Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana je poudaril, da so otroci najbolj ogrožena skupina udeležencev v prometu, zato se tudi Svet za preventivo MOL pridružuje akciji Srce prometne varnosti smo vsi. »SPV MOL nadaljuje z akcijo Bodi vzooren, bodi pozooren, s štirimi živalskimi vzorniki, ki otroke opozarjajo na različne segmente prometne varnosti. Zebra simbolizira prehod za pešce, želva zaščitno čelado in previdnost, tiger z mačjimi očesi odsevne barve in odsevne elemente, ki so pomembni za vidnost ter slon trajnostni prevoz oziroma uporabo javnega prevoza. Mestna občina Ljubljana se zaveda pomena ozaveščanja otrok in mladostnikov o varni udeležbi v prometu, zato kampanja Pozoor poteka skozi vse leto. Bistveno je, da se vsi skupaj zavedamo, da otroci niso na cesti le prvi in drugi šolski dan, temveč vse leto in poskrbimo za njihovo varnost.«
Mag. Tanja Rozman, ravnateljica OŠ dr. Vita Kraigherja je dejala: »V šoli vsako leto potekajo številne akcije, ki učence opozarjajo in osveščajo o varnem vključevanju v promet. Učitelji se z učenci pogovarjajo o pravilnem načinu hoje po pločnikih, varnem prečkanju cest, o oblačilih, s katerimi so kot pešci na cesti bolj vidni. Učenci ob vstopu v šolo prejmejo rumene rutice, kresničke, včasih tudi odsevne trakove, knjižico Prvi koraki v svetu prometa… Vse to je namenjeno njihovi večji varnosti. Vsebine, vezane na prometno varnost, so del učnega programa tudi skozi vse kasnejše razrede in vključene v različna predmetna področja.
Namen vključevanja šole v številne projekte na temo prometa je torej preventivno osveščanje o varnosti v prometu, hkrati pa v sklopu trajnostnega razvoja motivirat učence, da v šolo in iz nje ter na popoldanske aktivnosti odpravijo peš, s skirojem ali s kolesom in na tak način s svojimi navadami pripomorejo k varovanju okolja.
Tu je pomemben trenutek, ko se morajo v to vključiti tudi starši. Nimam v mislih samo njihovega deleža pri opozarjanju na varno vedenje v prometu, ampak njihovo aktivno udeležbo; da s svojim otrokom večkrat peš prehodijo pot od doma do šole, ga poučijo o nevarnih cestah na tej poti ter na kaj vse morajo otroci sami kot udeleženci v prometu paziti.
V okolici šole si želimo zmanjšati število avtomobilov in zato si želimo, da starši svojim otrokom zaupajo in ga spodbujajo k temu, da se v šolo in iz šole poda sam. V prvih letih peš, ob opravljenem kolesarskem izpitu pa tudi s kolesom, lahko s klasičnim skirojem. Če bo teh spodbud več, bo pot v šolo lahko za učence poleg fizične aktivnosti, ki nanje vedno pozitivno vpliva, tudi čas za prijetno druženje s prijatelji in sošolci.«
Mag. Nela Halilović, vodja projektov na IPoP - Inštitutu za politike prostora, je predstavila nove vsebine kampanje Za manj kot dva je avto doma: »Na IPoP - Inštitut za politike prostora smo letos ponovno zagnali kampanjo »Manj kot dva«. S serijo videov opozarjamo, da je več kot 50 odstotkov dnevnih poti, ki jih opravimo z avtomobilom, krajših od dveh kilometrov. Začetek šolskega leta je primeren čas, da vsi udeleženci v prometu premislimo, katere kratke poti lahko opravimo po dveh namesto po štirih. Še 30 let nazaj je 90 % otrok v šolo hodilo peš. Danes so časi drugačni, saj je 50 % otrok v šolo pripeljanih z avtomobilom, kljub temu, da živijo blizu šole. Odrasli smo tisti, ki lahko vplivamo na prometno varnost v okolici šole. Manj kot bo tam avtomobilov, bolj bo okolica šole prometno varna. Nujno je, da omogočimo otrokom samostojno in aktivno pot v šolo. Otroci bodo bolj odgovorni in zdravi, lažje bodo sledili pouku in na poti si bodo ustvarjali svoje spomine na šolske dni. Če jih bomo pripeljali do vrat, bodo za vse to prikrajšani, ustvarili pa bomo tudi okolje, ki bo zanje manj varno.«
KAKO NAJ V SKRBI ZA VARNOST ŠOLARJEV RAVNAJO VOZNIKI VSE LETO
Že v načelih cestnega prometa je zapisano, »da kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, so drugi udeleženci dolžni nanje posebej paziti in jim pomagati«. To načelo povsem jasno določa, da smo vsi v prometu soodgovorni za varnost otrok. Zato je potrebno v prometu ravnati tako, da čim bolj izključimo dejanja, ki bi lahko ogrožala prometno varnost otrok. Otroci so razigrani in drugače dojemajo promet okoli sebe in so kot taki zelo nepredvidljivi v svojih ravnanjih. Zato moramo biti na cesti ob zaznavi otrok v bližini bistveno bolj pazljivi in pozorni, saj nikoli ne vemo, kako bo otrok reagiral.
Otrokom moramo omogočati varno mobilnost, za kar je potrebna skrbnost, odgovornost in zgled vseh udeležencev v prometu. Pri tem Agencija za varnost prometa in Policija posebej izpostavljata: »Vozniki, prilagodite hitrost vožnje, še posebej v naseljih, v okolici šol, vrtcev in igrišč, med vožnjo ne uporabljajte mobilnega telefona, ki odvrača vašo pozornost od dogajanja na cesti in ob njej, za volan sedite trezni! Vzdržujte primerno varnostno razdaljo in predvidevajte prometne situacije, kadar ste v bližini šol, vrtcev in v naseljih.«
STATISTIČNI PODATKI – VARNOST OTROK IN PRIMERJAVA Z EU
Evropski svet za varnost v prometu (ETSC) je septembra lani objavil poročilo Zmanjševanje števila smrtnih žrtev med otroki na evropskih cestah v obdobju 2011-2021. Poročilo je Slovenijo uvrstilo med najvarnejše na področju prometne varnosti otrok do 14. leta in izpostavilo, da je v Sloveniji leta 2011 umrlo šest otrok, leta 2021 trije, v letu 2018 pa niti eden. Poleg Slovenije samo še na Norveškem, Švedskem, Slovaškem in v Estoniji število umrlih otrok v prometu vsako posamezno leto v zadnjih desetih letih (2011-2021) ni nikdar preseglo deset žrtev. Povprečen upad števila smrtnih žrtev med otroki (0–14 let) v prometu je bil v obdobju 2011–2021 v Sloveniji krepko pod povprečjem EU, kar nas je uvrstilo v sam vrh najboljših držav, v družbi Avstrije, Belgije in Litve. V Sloveniji je znašal upad dobrih 10 odstotkov, v povprečju EU 27 pa je bil upad 5-odstoten.
Letos je bilo v prvi polovici leta, do 30. 6., v prometnih nesrečah udeleženih 228 otrok v starosti od 0 do 14 let, enako kot v istem obdobju lanskega leta. V tem obdobju sta letos življenje izgubila dva otroka, in sicer pešec in potnik v vozilu, lansko leto pa eden, kot kolesar. Precej nižje je število hudo telesno poškodovanih, saj jih je bilo letos 9, lansko leto pa 18. Lahko telesno poškodbenih je bilo letos 186, lani pa 169.
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki berejo stran brez oglasov in imajo brezplačen promocijski dostop do zaklenjenih vsebin
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Brezplačen promocijski dostop je na voljo uporabnikom z izpolnjenimi podatki.
ou
04.09.2023
11:59:52
Za manj kot 2 je avto doma! Omogočajmo otrokom aktiven in varen prihod v šolo
Drugi šolski dan so Agencija za varnost prometa, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Policija, Mestna občina Ljubljana s Svetom za preventivo, Inštitut za politike prostora in Osnovna šola dr. Vita Kraigherja v Ljubljani obeležili pod skupnim imenovalcem »omogočajmo otrokom aktiven in varen prihod v šolo«.