Najstarejši slovenski olimpijec bo praznoval 95 let

Marko Račič je bil rojen leta 1920 v Adlešičih v Beli krajini, vendar se je pet let pozneje njegova družina preselila v Ljubljano, kjer je leta 1931 postal član telovadnega društva Sokol Vič.

"V Sokolskem domu sem bil praktično ves dan. Oče mi je dejal, naj še prespim v njem. Takrat sem se še ukvarjal s številnimi športi, ko pa sem odšel v ljubljansko Ilirijo, sem se zapisal atletiki. Iz leta v leto sem napredoval, vendar je drugo svetovna vojna za nekaj časa zaustavila mojo športno pot, ki sem jo nadaljeval po njej," se je na sprejemu v prostorih Dela, svojih začetkov spominjal najstarejši slovenski olimpijec.

Leta 1948 so se mu uresničile sanje vsakega športnika, saj je nastopil na prvih povojnih olimpijskih igrah v Londonu, in sicer v teku na 400 metrov, kjer se je uvrstil v polfinale, in v štafeti 4x400 metrov. Bil je tudi večkratni državni prvak in rekorder na 100 in 200 m. Po končani tekmovalni karieri je bil od leta 1960 do 1968 selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance.

Nekaterih poznejših olimpijskih iger - v Rimu leta 1960, Münchnu 1972 in Montrealu 1976 - se je udeležil kot športni funkcionar, iger v Sarajevu leta 1984 pa kot organizator. Pred tremi leti je na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) še enkrat odšel na poletne olimpijske igre v Londonu.

"V atletiki sem že 80 let, vendar to nikoli ni bila moja služba. Najbolj zadovoljen sem bil, ko sem leta 1948 lahko nastopal na olimpijskih igrah v Londonu. Prebil sem se v drugi krog, kar je bil zame takrat velik uspeh. Ko sem leta 2012 na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije spet lahko šel v London, sem si ogledal finale meta v kladivu. Že po prvem mestu Primoža Kozmusa sem dejal, da bo osvojil kolajno. Zanimivo, da je tudi leta 1948 takratna Jugoslavija po zaslugi Ivana Gubijana prišla do srebrne kolajne v metu kladiva. S teh olimpijskih iger se dobro spominjam tudi srebrne kolajne nogometne reprezentance, ki je v polfinalu premagala domačine," je dejal Račič.

Že vrsto let se ukvarja tudi s športno statistiko in publicistiko.

"To je bil vedno moj hobi. Še, ko sem bil v Beogradu, sem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja beležil vse reprezentančne nastope jugoslovanskih atletov in atletinj. Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem nadaljeval s tem delom in dal predlog, da napišemo almanah slovenske atletike od leta 1945 do 1970. Pozneje smo izdali še knjigo 85 let slovenske atletike, s Tomom Levovnikom sva leta 1984 napisala knjigo Naši olimpijci. Zdaj sva prišla do olimpijskih iger v Londonu in Sočiju, žal pa še nisva našla človeka, ki bi to financiral. Sicer pa bom vse svoje zapiske predal Muzeju športa, saj bi bilo škoda, da bi te stvari ostale nekje spravljene," je Marko Račič navkljub visoki starosti še vedno publicistično aktiven.

Ob visokem jubileju so Marko Račiču vse najboljše zaželeli tudi nekateri najboljši slovenski športniki, vidni športni funkcionarji in njegovi sodelavci. Tako so Marka Račiča pozdravili tudi Miroslav Cerar, Ivo Daneu, zdajšnji predsednik OKS Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik OKS Janez Kocjančič ter njegovi sodelavci, Gabrijel Ambrožič, Anton Majcen, Jože Pogačnik, Tomo Levovnik in Marko Levovnik.