Nekdanji slovenski mladi reprezentant v bundesligi sicer še ni zaigral, saj ga je Freiburg prvo sezono posodil tretjeligašu Wehnu, v tej pa je član druge ekipe Freiburga, ki nastopa v nemškem četrtoligaškem tekmovanju.
DENIS PERGER
rojen: 10. junij 1993
država: Nemčija (Freiburg)
šport: nogomet
klub: SC Freiburg
Čeprav gre za mladega fanta, to ni Denisova prva izkušnja s tujino, saj se je že pri rosnih šestnajstih preizkusil v mladinski vrsti Parme.
Pred letom in pol ste se iz Kopra odpravili v Nemčijo, kako je prišlo do prestopa?
Pred tem sem imel kar nekaj težav z nogometnimi zastopniki, veliko ljudi se je vrtelo okrog mene. Ko si mlad, verjameš vsaki besedi, ampak v nogometu ni vedno tako, kot ti rečejo. V tistem trenutku se mi je ponudila priložnost sodelovati z zastopnikom iz Nemčije. Dogovorili smo se za sestanek in v trenutku sem dobil občutek, da bi to lahko bilo to. Predstavil mi je nekaj možnosti v Nemčiji, čeprav sem prej govoril, da tam niti ne bi želel igrati. Vendar sem si takrat rekel, da je treba vsako priložnost izkoristiti. Prvo ime, ki se je pojavilo, je bil Freiburg. Vedel sem, da je bil klub v sezoni 2012/13 presenečenje prvenstva in si je s petim mestom priigral nastop v Evropi. Dogovorili smo se za poskusni trening. To sem opravil, bili so zadovoljni z videnim in smo se dogovorili za sodelovanje. Nemci so morali samo še urediti prestop z mojim prejšnjim klubom Koprom.
Kako ste se navadili na življenje v Freiburgu, se precej razlikuje od tega, ki ga poznamo v Sloveniji?
Življenje je zelo podobno tistemu v Sloveniji. V Nemčiji je tempo življenja hitrejši, vse se vrti okoli dela, v glavnem uživajo samo ob nedeljah. Drugače pa se mi ni bilo težav prilagoditi. Kar zadeva nogometni vidik življenja, je podobno kot pri nas, živiš samo za nogomet, prosti dan pa izkoristiš za sprostitev, nič posebnega.
V Nemčiji je tempo življenja hitrejši, vse se vrti okoli dela, v glavnem uživajo samo ob nedeljah.
Bili ste v Italiji in zdaj v Nemčiji, kje se bolje počutite in zakaj?
Vsaka država ima svoje prednosti in slabosti. Počutje v Nemčiji je odlično, a mi tudi v Italiji ni bilo slabo, res bi težko povlekel kakšne primerjave.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Na začetku jih je bilo nekaj. Nemščina mi je ves čas predstavljala težavo, nikoli mi ni bila všeč. Že poslušal sem jo težko. Tudi v šoli mi ni najbolj ustrezala. Trd jezik, ki mi ni ustrezal. Ampak sčasoma, ko si tu, si se nekako prisiljen naučiti jezika, navadiš se nanj in tudi spregovoriš. Ne morem sicer reči, da nemščino obvladam, ampak delam na tem, da jo bom enkrat obvladal. (smeh)
Imate učitelja nemškega jezika?
Najbolj mi je pomagala literatura, ki sem si jo sam priskrbel, in neke internetne strani, tako da sem sam najbolj pripomogel k temu, da znam toliko, kolikor znam.
Ste se v začetku bolj pogovarjali v angleščini?
Da, na začetku je komunikacija v večini potekala v angleščini. Ampak sem hitro dal vsem jasno vedeti, da se hočem čim prej naučiti nemščino. Zato sem želel, da z mano govorijo nemško, da čim prej pozabim angleščino in začnem v popolnosti funkcionirati v nemščini. Mislim, da je to osnova za vse skupaj. Tudi domačni te začnejo malo drugače gledati, ko vidijo, da se trudiš z njihovim jezikom.
V bistvu je tako, da se nekateri prilagodijo, spet drugi se nočejo prilagoditi angleščini, jo prezrejo. Imam kar nekaj soigralcev, ki so angleško govoreči, in nimajo nekih težav, ljudje pomagajo vsakomur.
Kakšno mesto je Freiburg?
Pred prihodom sem slišal, da je tu veliko študentov. Se pravi študentsko mesto, v katerem je posledično veliko zabav. Ko sem ga spoznal, sem videl, da gre za manjše mesto, po velikosti bi ga lahko primerjal z Ljubljano, ki je tudi zelo mirno. Ne dopušča nekih presežkov kot večja mesta, na primer Frankfurt in ostala velika mesta. Zelo mi ustreza, lahko se posvetim samo nogometu, zato sem tudi tukaj. (smeh)
Najbolj mi je pomagala literatura, ki sem si jo sam priskrbel, in neke internetne strani, tako da sem sam najbolj pripomogel k temu, da znam toliko nemščine, kolikor jo znam.
V katerem delu mesta živite?
Živim bolj na obrobju mesta, v bližini imam stadion in trening center druge ekipe. Blizu so vse stvari, ki jih vsakodnevno potrebujem, tako da mi ni treba vsak dan na drugo stran mesta.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v stanovanju, v bolj umirjenem naselju na obrobju mesta in tu preživim tudi večino prostega časa.
Vam je stanovanje priskrbel klub ali ste ga morali poiskati sami?
Vse skupaj je bilo urejeno s pomočjo mojega zastopnika in kluba. S tem ni bilo nikakršnih težav. Stanovanje sem imel, še preden sem prišel v Freiburg, tako da me je stanovanje čakalo in se mi ni bilo treba ukvarjati s tovrstnimi zadevami.
Je težko najti primerno stanovanje?
Če nisi preveč zahteven in ne pričakuješ preveč, res ni nobenih težav s tem.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Če želimo te stvari primerjati s cenami pri nas, lahko rečem, da je to edina zadeva, ki je precej dražja kot v Sloveniji. Moje stanovanje je veliko okoli 60 kvadratnih metrov, cene pa so skoraj podvojene v primerjavi s slovenskimi. Najemnina znaša nekje med 500 in 1000 evrov, v centru mesta pa je cena verjetno tudi okoli 1500 do 2000 evrov. To je res edina stvar, ki je veliko dražja kot v Sloveniji. Vse ostalo je na ravni slovenskih cen.
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
V bližini imam tri, štiri soigralce, večina pa je razporejena po celotnem območju Freiburga.
Ko sem igral v Kopru in sem se vozil domov na Ptuj, mi je bilo veliko težje na cesti, kot pa mi je zdaj, ko se na primer vozim na relaciji Frankfurt–Köln ali pa Frankfurt–Stuttgart. Nemci so bolj strpni in tudi bolj se držijo pravil. (smeh)
Ali ostali sosedi vedo, da ste nogometaš?
Nekateri vedo, nekateri ne, ampak mislim, da večina kar ve. Kadar me srečajo, me vprašajo kaj v zvezi z nogometom, treningi, tekmami in podobno. Verjetno spremljajo naše igre. (smeh) Nogomet je tu res zelo priljubljen.
Pa še Nemci so lani osvojili naslov svetovnega prvaka, ste bili v času njihovega zmagoslavja tam?
Da, bil sem v Nemčiji. Lahko rečem, da je bilo slavje res neverjetno. Vse skupaj je bilo enostavno izjemno, lahko rečem, da so Nemci naslov svetovnega prvaka praznovali na svoj način. (smeh)
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Bolj ne kot ja. Medijska prepoznavnost je bolj osredotočena na celoto oziroma na ekipni uspeh. Bolj prakticirajo timski uspeh kot medijsko prepoznavnost določenih igralcev.
Imate na razpolago klubski avto?
Avto je moj, ampak je bil nakup opravljen prek kluba, ki mi je uredil nekaj ugodnosti.
Kakšni vozniki so Nemci?
Z njimi imam dobre izkušnje. Ko sem še igral v Kopru in sem se vozil domov na Ptuj, mi je bilo veliko težje na cesti, kot mi je zdaj, ko se na primer vozim na relaciji Frankfurt–Köln ali pa Frankfurt–Stuttgart. Nemci so bolj strpni in tudi bolj se držijo pravil. (smeh)
So vas že kdaj ustavili policisti?
Takšne izkušnje pa še nisem imel.
Vsaka ulica ima svojo parkirno hišo, tako da glede parkiranja ni nobenih težav, le med prazniki je malo več problemov s tem, ker gredo ljudje masovno v trgovine.
Kako je v Freiburgu urejen javni prevoz?
Freiburg ima zelo dobro urejen javni prevoz. Po središču mesta vozi tramvaj, odlično imajo poskrbljeno, da lahko vsak – tudi tisti brez avta – brez težav pride v strogo središče mesta in uredi, kar ima za urediti.
Je v mestu težko najti parkirni prostor?
Med prazniki je malo težje najti parkirni prostor, drugače pa so za to odlično poskrbeli, saj ima vsaka ulica svojo parkirno hišo. Tako da glede parkiranja ni nobenih težav, ampak kot sem dejal, le med prazniki je malo več problemov s tem, ker gredo ljudje masovno v trgovine.
Ne bi rekel, da je v Nemčiji bencin dražji kot v Sloveniji. Tu se cena goriva spreminja skoraj vsako uro. Ves čas gre gor-dol. Pravijo, da je najbolje tankati ob večernih urah, ko je malo ceneje. Sam tega ne prakticiram, na bencinsko črpalko grem takrat, ko mi zmanjka goriva. Kar zadeva cene, pa pride na 1,20 evra, včasih tudi na 1,40 evra. Tako da se ves čas giblje tu nekje vmes.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na gostovanja se vozimo z avtobusom. Prva ekipa ima prevoz urejen tako, da je najhitrejši in najmanj naporen. Drugače pa se gre na vsako gostovanje dan pred tekmo. Tudi če se voziš šest, sedem ur, ni nekega posebnega napora, ker se spočiješ v hotelu, normalno zajtrkuješ in imaš normalen obred pred tekmo.
Veliko je lokalnih derbijev, je vroče na tribunah in katero je najtežje gostovanje?
Četrta liga je razdeljena po regijah, najdaljša potovanja tako trajajo tri do štiri ure. Kar zadeva gostovanja z nogometnega vidika, je verjetno še najtežje igrati pri Kickers Offenbachu. Sicer pa je kar nekaj derbijev, a se Nemci vseeno toliko držijo pravil, da ne prestopijo meje. Na teh tekmah je mogoče čutiti dodaten naboj, ampak ni tega, da bi navijači obračunavali med sabo.
V trgovinah so cene precej podobne slovenskim. Če primerjamo na primer Lidl v Nemčiji in Sloveniji, je nemški cenejši od našega. Imajo pa še nekaj drugih trgovskih verig, ena je malo dražja, ostale pa so na naši ravni.
Ste se v Nemčiji morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Ves čas posvečam samo nogometu in napredovanju, tako da nisem toliko izpostavljen 'napačnim' ljudem. Ne srečujem se s slabimi stvarmi, tako da do zdaj na srečo nisem imel nobene slabe izkušnje.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Tega ne opazim. Mislim, da ni take finančne stiske kot v Sloveniji, kjer je veliko ljudi v krizi. Tudi tisti, ki imajo v Nemčiji manj denarja in si ne morejo vsega privoščiti, lahko na mesec preživijo na neki povsem normalni ravni.
Vam je všeč nemška kuhinja?
Tu je veliko muslimanov, tako da je na jedilniku bolj malo svinjine, kar mi ustreza. Privadil sem se na njihovo kulinariko. Nimam pa nekih določenih jedi, ki bi jih lahko posebej izpostavil. Večinoma prakticiramo športno prehrano. V glavi imam v glavnem osnovni meni in ne odstopam od tega.
Imate v klubu nutricionista, vam predpisujejo jedi, ki bi jih morali jesti?
Ne predpisujejo nam jedilnika. Za hrano pa imamo poskrbljeno na stadionu. Obe ekipi imata na voljo jedilnico, kjer je na razpolago športna prehrana. Tako da glede tega ni težav. Če hočeš, si lahko hrano še dodatno sam organiziraš in se o tem po želji tudi posvetuješ v klubu.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Temu do zdaj nisem posvečal večje pozornosti, ampak mislim, da še nisem naletel na slovenski izdelek. Sem pa v pustnem obdobju, ko se na mojem Ptuju veliko dogaja, želel v Nemčiji kupiti kakšen pustni krof. Želel sem videti, kaj oni naredijo ob tej priložnosti. Moram reči, da mi njihov krof ni bil niti malo všeč, bil je prelit s čokolado in polnjen z marmelado, ta kombinacija mi ni ustrezala. Njihovega krofa ne bom več kupil. (smeh)
Ogledate si lahko središče mesta, ampak ni nič posebnega, kar bi lahko posebej pokazal nekemu turistu. V okolici je veliko narave, gozdov, izpostavil bi predvsem sprehajalne poti in na splošno umirjeno življenje.
Prej ste omenili, da so nepremičnine v Nemčiji dražje kot pri nas, kaj pa cene v trgovinah in restavracijah?
V trgovinah so cene precej podobne slovenskim. Če primerjamo na primer Lidl v Nemčiji in Sloveniji, je nemški cenejši od našega. Imajo pa še nekaj drugih trgovskih verig, ena je malo dražja, ostale pa so na naši ravni. Kar zadeva restavracije, je seveda odvisno od tega, v katero greš. Veliko je različnih kuhinj in cene se kar precej razlikujejo.
Če nekdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Moja družina je bila nekajkrat tukaj, Freiburg je manjše mesto, precej umirjeno, ogledate si lahko središče mesta, ampak ni nič posebnega, kar bi lahko posebej pokazal nekemu turistu. V okolici je veliko narave, gozdov, izpostavil bi predvsem sprehajalne poti in na splošno umirjeno življenje.
Odkar sem tu, sem bil zunaj dvakrat, trikrat. Oni sicer govorijo, da se tu dogaja, ampak ko sem bil jaz zunaj, ni bilo nič posebnega. Glede na to, kar sem videl, bi rekel, da so vsi bolj osredotočeni na posel kot na zabavo. Ne morem govoriti za celotno Nemčijo, ampak tukaj sem dobil tak občutek. Ob koncu tedna še nisem bil zunaj, ker imamo v tistem času vedno obveznosti.
Se družite tudi z ljudmi izven nogometnih krogov?
Večinoma se družim z dvema, tremi soigralci, v Freiburgu niti ne poznam ljudi izven nogometa. Drugače je bilo, ko sem bil v Wiesbadnu, tam sem se družil s tremi družinami, bili smo kar redno v stiku.
Ste v Nemčiji spoznali kakšnega Slovenca?
Ne, na Slovenca še nisem naletel, je pa tu veliko Hrvatov in Srbov.
Ali berete nemške časopise?
Večinoma preberem športne novice, ostalih stvari pa niti ne spremljam.
Dobil sem občutek, da so Nemci ves čas osredotočeni na neki cilj in so podrejeni temu, da ga opravijo po najboljših močeh. Mislim, da ločijo osnovni del od zabavnega dela. Ko je čas za delo, delajo, ko je čas za počitek, počivajo, ko je čas za zabavo, se zabavajo.
Morda poslušate nemško glasbo?
V bistvu jo občasno poslušam, pridejo pa časi, ko je ne morem slišati. Ampak da bi jo sam poslušal, to ne.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Urejene imam slovenske programe, tako da v prostem času spremljam naše programe. Če povem iskreno, televizije sploh ne gledam veliko. Nemci imajo vse sinhronizirano.
Kako bi opisali Nemce?
Dobil sem občutek, da so ves čas osredotočeni na neki cilj, in so podrejeni temu, da ga opravijo po najboljših močeh. Mislim, da ločijo osnovni del od zabavnega dela. Ko je čas za delo, delajo, ko je čas za počitek, počivajo, ko je čas za zabavo, se zabavajo. Rekel bi, da imajo zelo natančno urejen ritem življenja. Drugače pa nisem dobil občutka, da bi bili zadržani, so kar odprti in se znajo tudi zabavati.
Kakšne so pa Nemke?
Ne vem, kako naj jih opišem. Ampak sem še vedno bolj privrženec domačih punc. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo v Nemčiji?
Najbolj sem navdušen nad urejenostjo življenja. Vse imam urejeno in se lahko posvečam samo svoji karieri, ni se mi treba ukvarjati s stanovanjem, avtom, zavarovanjem ... Življenje je urejeno in se lahko posvečaš samo cilju, ki si si ga sam zastavil. To mi je všeč, da lahko počnem samo tisto, kar si najbolj želim. Pri nas je drugače, saj se moraš poleg z nogometom ukvarjati še z vsemi drugimi stvarmi. Glede tega je tu na neki način povsem drug svet.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
Samo svojo družino in prijatelje bi prestavil v Nemčijo, ostalo bi kar pustil tako, kot je. (smeh)
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli v Nemčiji?
Dobro bi moral premisliti, v tem obdobju sem doživel veliko dobrih in tudi nekaj slabih izkušenj, vendar bi težko katero posebej izpostavil.
Cilje si postavljam le za nekaj mesecev naprej. V nogometu se nikoli ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Lahko pride do poškodbe, stvari se hitro spreminjajo, zato si težko postaviš kakšne dolgoročne cilje.
Stari ste 21 let, kakšni so vaši cilji za naprej?
Cilje si postavljam le za nekaj mesecev naprej. V nogometu se nikoli ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Lahko pride do poškodbe, stvari se hitro spreminjajo, zato si težko postaviš kakšne dolgoročne cilje. Trenutno si želim dobro trenirati, se dokazovati, želim pokazati, kar znam, in potem bomo videli, kako se bo nogometna pot razvila.
Ste mogoče kdaj razmišljali o tem, da bi po končani karieri mogoče živeli v Nemčiji?
Tudi o takih stvareh sem že razmišljal. Verjetno mi ne bi bilo težko živeti v Nemčiji. Odvisno, kaj prinese življenje. Seveda je še vedno želja, da pridem domov in živim tam, ampak nikoli ne veš, kaj se čez leta spremeni.
