© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Primož Salmič
Primož Salmič
21.12.2015 12:10:39

Gašper Potočnik: Iščemo krilo, morda še koga

Grega Wernig

Pravi, da mu je marsikdo odsvetoval, da postane trener Uniona Olimpije. A Gašper Potočnik je to vzel kot izziv, predvsem zaradi mladih, s katerimi ima priložnost delati. Po prvem delu sezone je čas za daljši klepet z njim.

Najprej k sredini tekmi v Oldenburgu. Ne moremo se znebiti občutka, da so vam Nemci prepustili zmago. Je vaš enak?
Iskreno, govori se marsikaj. Naj najprej povem, da smo sploh morali priti v položaj, da gremo lahko naprej in da Nemci lahko kalkulirajo. Tudi to ni samoumevno. Nemci so 40 minut igrali zavzeto, ni bilo kalkuliranj, o tem sem prepričan. Dejstvo pa je, da v zadnjem napadu niso šli na koš. V prvem delu napada jim mi nismo pustili, v zadnjem pa preprosto niso več vrgli. Še enkrat poudarjam, da prej, če se mene vpraša, ni bilo kalkuliranja. Če bi šlo za odločilno tekmo, bi morda kdo od tistih, ki pri Oldenburgu niso nastopili, igral, a dejstvo je, da je Prepelič jemal antibiotike, in vprašanje je, kako bi funkcionirala Aleksandrov in Kramer, ki sta poškodovana. Vsi drugi so bili zelo motivirani, sploh tisti, ki ne igrajo veliko. Večji del tekme je bilo, kot je treba, zadnji napad pa, če smo pošteni, so res odigrali tako, kot da si ne želijo iti v to skupino, v kateri smo zdaj mi.

In kakšna je ta skupina?
V njej so zelo kakovostne ekipe. O Maccabiju ni treba izgubljati besed, Nižni je v ligi VTB premagal tudi CSKA, kar veliko pove, Unics je bil lani v evroligi – če pogledaš sestavo skupine, vidiš, kako kakovostna je. Vsaka zmaga bi bila pravi podvig. Ne glede na to gremo v drugi del z namenom, da kakšno tekmo dobimo, se pokažemo v čim lepši luči in dobimo potrebne izkušnje. 

"Zame je največja odlika igralca, da se zaveda limitov in se pravilno odziva ter dela tisto, v čemer je dober. V košarki je danes in tudi nasploh včasih težava, da določeni svojih limitov nočejo priznati, hočejo delati nekaj, kar ne znajo."

Torej ima smisel še igrati in ne bi bilo bolje, če bi morda izpadli ter se posvetili le ligi ABA?
O tem sem že govoril, vsaka stvar ima pluse in minuse. Liga ABA je za nas pomembnejša, morda tudi zato tam fantje, ko so pod pritiskom, pokažejo manj. A tudi vsaka tekma v Evropi je zelo pomembna izkušnja, zdaj, ko smo prišli v drugi del, kar je bil eden od ciljev kluba, se lahko sprostimo. Kot trener pa bi si želel tudi več časa, manj potovanj za treninge. Večina v ekipi potrebuje specifičen trening, za katerega, če igramo tekme, ni časa.

Gašper Potočnik intervju
Grega Wernig

OBETA SE IGRALSKA OKREPITEV
Pa ne trenirate morda preveč, igralci tarnajo nad utrujenostjo?
Nekateri starejši igralci so bolj obremenjeni, tudi poškodba Wrighta v Trentu se je verjetno zgodila zaradi tega. To se dogaja zato, ker morda kdo drug ni dal tistega, kar bi moral, in je zato pač igral več. Wright je jasno povedal, da še nikjer ni treniral toliko kot tu. Zagorac ni tip košarkarja, ki bi lahko ogromno treniral in še dobro igral. Sam skrajšujem treninge, a po drugi strani imamo ekipo, ki mora stalno trenirati, če hoče napredovati. Nekateri tudi nimajo kakovosti, košarkarskega občutka, in le delo jim je lahko izhod, da v življenju nekaj naredijo. Mesiček, Čančar ali Vučetić nimajo težav, ker so bili pri mladincih vajeni trenirati še več. Je pa eno trenirati tam in biti stalno doma, drugo pa potovati po 12 ur, imeti tako naporen ritem.

Bi si v ekipi želeli kakšnega igralca več?
Na začetku sezone sem se sam odločil za to število, a smo imeli dogovor, da bomo med sezono ekipo osvežili, okrepili, sploh če se bo pokazalo, da je to potrebno. Vsekakor računam na kaj takega.

Torej iščete novega igralca? Na kateri poziciji?
Ni skrivnost, da v prvi vrsti iščemo trojko, ker Vlatko Čančar v drugem delu sezone ne bo smel igrati za nas, pa tudi zato, ker bomo imeli še dodatne tekme. Igralci so obremenjeni, potrebujemo svežo kri. Za Čančarja sem hotel, da je v prvem delu z nami, ker pa sem vedel, da ne bo toliko igral, sem si, če ga nočemo zatreti, želel, da igra tudi za Škofjo Loko, kjer dobiva veliko priložnosti. Po pravilih KZS igralec do 19. leta ne sme prestopati med sezono, česar sicer ne razumem. Starejši igralci lahko prestopajo, mladi, ki bi morali imeti največ možnosti, pa ne. Vedno izpostavljamo, da je Luka Dončić lani dobival priložnost v prvi ekipi Reala in hkrati igral za drugo moštvo. Pri nas te možnosti ni, sicer bi že v lanski sezoni marsikdo od naših igralcev dobil priložnost.

Mar ne bi morda potrebovali tudi centra?
Saj ni izključeno, da pripeljemo tudi več košarkarjev, a najprej iščemo trojko in tudi najbolj realno je, da bomo pripeljali enega igralca. Predvsem pa ne bomo ničesar delali na silo. Nočem vzeti povprečneža, ker potem nima smisla, tudi za ceno rezultata se raje ne podamo v to. Če bomo pripeljali koga, bo ta na visoki ravni, prava okrepitev ali pa obetaven mlad igralec.

Bo morebitni novinec tujec?
Da, saj Slovencev ni.

Ne bo že prepozno, glede na rezultate v ligi ABA?
Težko je ujeti idealen trenutek. Če gledam rezultat v ligi ABA, je res pozno, po drugi strani so na ta račun več priložnosti dobili nekateri drugi. Klub si je zadal cilj, da mladi dobijo priložnost, tudi sam mislim, da je to edina priložnost kluba.

Gašper Potočnik intervju
Grega Wernig

VUČETIĆ KOT OMIĆ
Vam je zdaj vseeno kaj žal, da se niste dogovorili z Mirzo Begićem?
Saj bi se takoj zmenil, to sploh ni sporno. Ne gre za to, da ne bi hotel, klical sem ga od začetka sezone ...

... a niste želeli, da igra le mesec ali dva in potem gre.
S tega stališča mi ni žal, ker menim, da bi se cel kup stvari lahko podrlo. Naša ideja, morda tudi delno za ceno rezultatov, je, da igrajo mlajši. Vučetić lani v slovenski ligi skoraj ni igral, zdaj pa ima več kot deset minut v ligi ABA. Čeprav morda ni videti tako, je bil storjen korak naprej. Lani ni bil obremenjen, če je kaj naredil, super, če ni, je pač spet šel na klop. Zdaj mora kar nenadoma nekaj dati od sebe, sicer ima ekipa problem. Od vseh mladih največ dela dodatno, zato verjamem, da ima včasih na tekmah težke noge in morda izpade še bolj počasen. A na dolgi rok brez tega ne bo šlo.

"Ne delam si utvar, da bo občinstvo hodilo na tekme zaradi mladih Slovencev, hodilo bo, ko bodo rezultati dobri, ko se bo igral najvišji rang tekmovanja, navijači so dokaj razvajeni. To je njihova pravica, razumem jih, bi si pa vsekakor želel bolj pozitivne in večje podpore."

Toda vseeno je mogoče s tribun slišati precej kritik o njem. Gre razvoj v pravo smer?
Ko sem pred dvema letoma in pol prišel, ni mogel narediti ene sklece, enega dviga za zadnjo 'ložo'. Bil je fant, za katerega nisi vedel, ali naj trenira košarko ali počne kaj drugega. Že v prvi sezoni je to spremenil. Toda eno je napredovati, drugo pa biti na ravni članskega igralca, se boriti z res močnimi centri. Omić je prišel v Olimpijo bistveno bolj pripravljen, pa je v vseh letih požel ogromno kritik, zdaj pa zelo dobro nastopa v Gran Canarii.

Vas to preseneča?
Delno me res, a sem zelo vesel. Po eni strani je dobro, da je šel, zamenjal okolje, v katerem je vse novo in v katerem vidi, da ni heca. Po drugi strani pa je tudi bolj dozorel, že v reprezentanci je obe leti naredil korak naprej, fant je videl, da ni šale. Centri skozi leta napredujejo in posledično lažje igrajo. Prepričan sem, da je pred Vučetićem podobna zgodba in je treba le malo počakati.

Pravite, da je bolj pomembna liga ABA. Mar ne gre tu spet za vprašanje kokoši in jajca, ko se v ligi ABA borite za vstop v evropski pokal, zato da "ste" v njem? Ima to smisel ali ne bi bilo morda bolje kakšno sezono ne igrati v Evropi?
V bistvu to ni vprašanje zame. Mislim, da se tega zaveda marsikdo, a v klubu se ogromno sredstev pridobi zaradi evropskega pokala. Igranje v njem je vseeno plus, tam imamo primerjavo z Evropo, ostale slovenske ekipe v prejšnjih letih tega skoraj niso počele. Zato mislim, da bi bilo kar nujno ohraniti nastope v njem.

Bi, če se ne bi uvrstili naprej, to označili za neuspeh?
Sem tip človeka, ki gre od tekme do tekme, na vsaki hočem zmagati, in če ne, je to zame neuspeh, ne glede na to, s kom igramo. Mislim, da podobno razmišljajo tudi fantje. Če pogledam z distance in realno ter upoštevamo dejstvo, da je letošnji proračun ekipe za tretjino manjši od lanskega in bi za ta denar lahko pripeljal še dva Wrighta, pa tudi ob dejstvu, da imajo vse ekipe večji, če ne bistveno večji proračun, potem to je uspeh. Vsi mislijo, da smo bili v skupini z lahkimi nasprotniki, pa ima recimo Trento 3,5 milijonov proračuna. Olimpija za ekipo porabi veliko, veliko manj. Moramo delati čudeže, da smo enakovredni. In če ne bi šli naprej, na to ne bi gledal tako črno, sploh ob dejstvu, da so mladi vsaj delno dobili priložnost.

Je uprava pred vas postavila ta cilj?
Pred sezono je vodstvo dejalo, da je cilj drugi del, sam pa sem že takrat dejal, da je to cilj kluba, ki ga moram kot trener spoštovati in poskušati doseči. Znotraj ekipe smo si zadali jasne cilje, ki jih ne bi izpostavljal, ni pa bilo čutiti strašnega pritiska. Več ga je v ligi ABA, kar je razumljivo. Olimpija je klub, v katerem se pričakujejo dobri rezultati, tudi če se forsira mlade, tudi če nima največjih sredstev. Temu primerno moramo funkcionirati.

Gašper Potočnik intervju
Grega Wernig

MESIČKA NISEM JAZ PREPRIČEVAL
Po nekaterih porazih letos ste delovali kar frustrirano. Zakaj ekipa ni naredila napredka, ki bi se ga v tem času pričakovalo? Zakaj pogosto naredite korak naprej in dva nazaj?
Dobro vprašanje. Tudi sam bi si želel konstantno krivuljo. Nekatere tekme na začetku sezone smo odigrali bolj energično, sveže, kot potem v nadaljevanju, česar si nisem mislil. A ob vseh težavah, potovanjih, omejenosti treninga, padcu samozavesti, kar se sicer ne bi smelo dogajati, a vpliva na ekipo, je težko prikazovati najboljše predstave. Ne smemo pozabiti, da so bili nekateri igralci sorazmerno neznani, potem pa so se nasprotniki začeli bolje pripravljati nanje in nimajo več toliko prostora. Marsikdo od naših fantov tudi fizično ni na najvišji ravni, mora še veliko delati. To ne gre z danes na jutri. Ob vseh tekmah, ki jih imamo, je to še toliko težje.

"Vedno si v dilemi, ali ne znajo ali ne morejo bolje. Mislim, da želijo igrati, kot se dogovorimo, bi si pa želel, da bi se v določenih trenutkih odzvali bolje. Nisem dobil občutka, da ne bi želeli igrati in da bi me bojkotirali." 

Ste vseeno pričakovali, da bo šlo vse skupaj lažje, da bo napredek hitrejši?
Za fizični del sem vedel, da bo problem in da bomo potrebovali ne le eno, ampak več let, sem pa pričakoval večji napredek v košarkarskem pogledu. Tu je tudi moja dilema, ali je to zaradi tega, ker težko treniramo nekatere stvari ali nekateri ne sprejemajo tako hitro informacij in ne udejanjajo zamisli.

Toda vseeno se vsakič znova sprašujemo, zakaj toliko črnih lukenj, zakaj toliko na hitro zapravljenih prednosti.
Na trenutke, ko ima naša igra rep in glavo, igramo zelo lepo, igra ima smisel. Potem pa pride do ene ali dveh napak, ki jih povežemo v serijo, in dobesedno razpademo. Velikokrat niso v igri mladi. Nekatere napake se dogajajo najbolj izkušenim, kar se jim ne bi smelo in kar bi najmanj pričakoval. Ni torej kriva le mladost, delno še kakovost, nedisciplina, neuigranost. Če govorim o Skopju, tam nismo izvajali osnovnih napadalnih gibanj. Je to psihologija ali fizična utrujenost, ne vem. Je pa, kar stalno poudarjam, kvaliteta igralca in ekipe to, da neko stvar stalno izvajaš na visoki ravni. Če to počneš le občasno, pomeni, da ti nekaj manjka.

Po kateri tekmi ste bili najbolj razočarani?
Vsakič znova, mislim pa, da sem bil najbolj jezen po porazu s Tajfunom. Takrat sem fantom takoj po tekmi povedal, da je nesprejemljivo, pa ne sam poraz, ker so Šentjurčani dobri, odlično vodeni, ampak način, kako smo se odzvali v drugem polčasu. Tudi v Skopju smo odigrali slabo tekmo, a vendarle drugače.

Se morda od te Olimpije pričakuje preveč? Bi morali tudi vi jasno in glasno povedati, da je treba letvico spustiti?
Že od začetka sem povedal, da je težko pričakovati, da igrajo mladi, da so Slovenci, hkrati pa delati odlične rezultate. Glede na to, za kakšen klub gre, se to zelo težko pove zelo neposredno, moj osebni cilj je bil zato napredek, ki bi si ga želel v večji meri, kot je viden. Saj napredujejo, za primer dam Mesička, ko je bil prvo leto tukaj. Mnogi so rekli, da je bil takrat neviden, da nič ne napreduje, zame pa je ravno takrat naredil največji napredek. V prvem letu je spoznaval številne novosti, trdo treniral, napredoval, a to morda ni bilo tako vidno, je pa eksplodiral v drugem letu. Včasih je treba biti potrpežljiv, čeprav se morda ne vidi napredek.

"Če govorim o Skopju, tam nismo izvajali osnovnih napadalnih gibanj. Je to psihologija ali fizična utrujenost, ne vem. Je pa, kar stalno poudarjam, kakovost igralca in ekipe to, da določeno stvar stalno izvajaš na visoki ravni. Če to počneš le občasno, pomeni, da ti nekaj manjka."

Kako pomemben dejavnik ste bili pri tem, da je podpisal z Olimpijo in ni šel v tujino?
Nisem se pogovarjal z njim, niti besede nisva spregovorila o tem. Verjetno je odločitev sprejel na podlagi tega, kar je delal zadnji dve leti, videl je priložnost za napredek. Prav je, da se je odločil sam.

Kako se spopada s pritiskom, kakšen značaj je?
Rekel bi, da sam nad sabo ustvarja največji pritisk. Je zelo motiviran, ima pozitiven značaj za športnika, zelo neugoden. Ne popušča, včasih imava dvoboje, namerno pritiskam nanj, on namerno ne popusti. Gotovo mu ni lahko, vsi od njega veliko pričakujejo, a za zdaj mora biti predvsem miren, se osredotočati na treninge, posledično bodo tudi rezultati ekipe in njegova igra boljši. Mislim, da gre za zdaj vse skupaj v pravo smer.

Gašper Potočnik intervju
Grega Wernig

OBČINSTVO NE BO HODILO ZARADI SLOVENCEV
Kaj pa drugi Slovenci, se razvijajo, kot je prav, ali so omejeni in je to treba sprejeti?
Dejstvo je, da so nekateri limitirani, kar pa ni nič narobe. Vsak ima svoje limite. Zame je največja kvaliteta igralca, da se zaveda omejitev in se pravilno odzove ter dela tisto, v čemer je dober. Danes je v košarki in tudi nasploh včasih problem, da določeni svojih limitov nočejo priznati, hočejo delati nekaj, česar ne znajo. Ni skrivnost, da je denimo Dragiša Drobnjak limitiran, a je naredil zelo dobro kariero in mu lahko rečemo le vsa čast. Takih igralcev, ki bi se limitov zavedali in na parketu delovali na pravi način, pa je zelo malo. Imamo nekaj igralcev, odvisno je le, ali jih bomo prepričali, naj delajo tisto, v čemer so dobri, ter naj se ne podajajo v tisto, v čemer niso. To ne pomeni, da ne morejo narediti koraka naprej tudi tam, kjer niso najboljši. Zato pa pravim, da potrebujemo čas za specifičen trening za določene igralce.

Ste kaj razočarani nad obiskom in odzivi občinstva, glede na to, da se je govorilo, kako si navijači želijo slovensko ekipo z veliko mladimi?
V Sloveniji je to že klasika. Prvi dan, ko sem prišel v garderobo, sem fantom rekel, da moramo biti mi tisti, ki moramo gledalce spodbuditi, da bodo prišli v dvorano. Dosti kritičen sem do sebe in ekipe, do slednje včasih še preveč. Ne delam si utvar, da bo občinstvo hodilo na tekme zaradi mladih Slovencev, hodilo bo, ko bodo rezultati dobri, ko se bo igral najvišji rang tekmovanja, navijači so dokaj razvajeni. To je njihova pravica, razumem jih, bi si pa vsekakor želel bolj pozitivne in večje podpore. Še enkrat pa poudarjam, da jih moramo mi prisiliti v to, da pridejo in se poistovetijo z nami.

Ste morali po kakšnem porazu že polagati račune vodstvu?
Ne, niti enkrat. Najbolj sem kritičen do sebe, po vsakem porazu sem najbolj jezen sam nase, šele nato na ekipo, in potem razmišljam, da bi bilo lahko narobe kaj drugega. Bilo bi pričakovati, da bi uprava kdaj tudi izvajala pritisk, a za zdaj ga ni bilo, nobenih sestankov. Je pa normalno, da po nekaterih porazih ni bila zadovoljna.

Čutite, da imate zaupanje igralcev?
Vedno si v dilemi, ali ne znajo ali ne morejo bolje. Mislim, da želijo igrati, kot se dogovorimo, bi si pa želel, da bi se v določenih trenutkih odzvali bolje. Nisem dobil občutka, da ne bi želeli igrati in da bi me bojkotirali.

Je res tako težko biti trener Olimpije?
Zavedal sem se, da bo zelo težko, marsikdo mi je odsvetoval. A mislim, da si vsak slovenski trener želi biti trener Olimpije. Kdor reče drugače, po mojem ne govori resnice. Zelo težko je biti trener Olimpije. Na marsikaj nimaš vpliva, pa ne gre za to, da me v klubu ne bi poslušali; vse, kar smo se dogovorili, drži. Tudi pri sestavi ekipe sem imel glede na sredstva povsem proste roke. Stvari pa ne moremo spremeniti z danes na jutri, za to bo potrebnih več let. Na vodstvu, navijačih in sponzorjih je, ali bodo tako potrpežljivi, da se bo to poskušalo uresničiti, ali je to le preblisk.

Gašper Potočnik intervju
Grega Wernig