V zraku je bil vonj znoja, pa ne samo tistega deklet na parketu. Tudi na tribunah je bilo veliko pošteno preznojenih majic. Mešanica vročine, sopare, nervoze in predvsem velikega števila gledalcev je naredila svoje, dobri stari Golovec pa ne mara preveč klimatskih naprav, tistim v njegovih letih lahko naredijo več škode kot koristi ... Šalo na stran, a ko smo tudi sami začutili potne kaplje, kako drsijo po telesu, smo se hočeš nočeš spomnili na nekdanje čase, ko so se v celjskem hramu igrale velike rokometne tekme.
Seveda zdaj niti približno ni tako kot pred 15, 20 leti, kaj takega je praktično neponovljivo. Celje je mesto športa z lepljivo žogo, in to bo ostalo. Toda pred dvema letoma smo spoznali, da se lahko spremeni tudi v mesto košarke, in živeli z mislijo, da je bilo takrat to zadnjič za precej časa. Jeseni bo Golovec sicer spet dihal v košarkarskih ritmih, ko bo tam svoje tekme lige ABA in Fibinega evropskega pokala igral Tajfun, takrat se obeta večji obisk vsaj iz Šentjurja, nismo pa vedeli, da bodo za veliko zasedenost tribun na košarkarski tekmi in posledično omenjeno vročino in vročico že kakšna dva meseca prej poskrbele najstnice.
Pa so v veliki meri same zakrivile, da se v Celju in okolici, Zasavju ter tudi drugod po Sloveniji te dni veliko govori o "nekem prvenstvu deklet", da vse več ljudi vse bolj pozorno spremlja, kaj se dogaja v obeh celjskih dvoranah. Nekoliko s tem, da so osebno in prek družabnih omrežij naredile reklamo za svoje tekme, predvsem pa s tistim, kar kažejo na parketu.
Eno je, da pridejo 12 deklet in njihove trenerje spodbujat družinski člani, drugo, da pride še kakšen "firbec", ker je vstop pač prost in je ravno hodil mimo dvorane, tretje, da so na tribunah tudi trenerji, košarkarski delavci. A ko je celjski Golovec skoraj poln, potem veš, da gre ob vsem naštetem še za nekaj več, da je v igri navdušenje nad košarko oziroma reprezentanco mladink.
In tisti, ki ste pravkar zamahnili z roko, češ, "seveda, zastonj vstop je odgovor za vse," nikakor nimate prav. Okrog tisoč tristo razlogov, približno toliko je bilo namreč gledalcev v Golovcu prejšnjo soboto, govori proti temu, saj danes toliko ljudi ne privabi marsikatera druga stvar, pa če jim zraven še kaj ponudijo.
Slovenske košarkarice jim nič dodatnega, razen obilo borbenosti, nepopustljivosti, boja za vsako žogo. So odlično uigran orkester, ki mu dirigira Damir Grgič. Najboljši trener v ženski košarki v državi. Za zdaj v ženski, v kateri se počuti odlično, in nima še ambicij, da bi se vrnil v moško. Seveda je treba imeti v generaciji igralko, kot je Annamaria Prezelj, da lahko upaš tudi na najvišja mesta, seveda moraš imeti pravo ekipo, a delo selektorja je pri dekletih, v tej starostni kategoriji morda še izraziteje, verjetno še precej bolj pomembno kot pri fantih.
In dekleta so vesela, da imajo Grgo, trboveljskega fanatika, on pa je vesel, da ima njih. Skupaj korakajo novim zmagam naproti. Včeraj jim je proti Čehinjam sicer spodrsnilo, doživele so prvi poraz na prvenstvu, a pot do četrtfinala je še vedno na stežaj odprta. Danes ob 18.30 bo v Zlatorogu proti Nizozemkam nova nadaljevanka iz serije Grga in njegova mlada dekleta.
