Morda kljub srebrnemu odličju leta 2011 francoskemu selektorju niste posvečali posebne pozornosti do prav posebne tekme dve leti pozneje. Brez skrbi, nikakor niste edini, nekdanji organizator igre je v Parkerjevi senci nase opozoril le največje strokovnjake, zgolj najbolj prefinjene poznavalce košarkarske igre. A čeprav je bil prav zvezdnik San Antonia tudi najboljši igralec in strelec ob francoski četrtfinalni zmagi nad lansko gostiteljico nepozabnega EuroBasketa Slovenijo, se je tedaj tudi pozornost tako naše kot mednarodne javnosti prvič preusmerila proti nespornemu trenerskemu velemojstru, malemu princu na klopi galskih petelinov. Njegovo izmenjevanje Parkerja z Nicolasom Batumom, zaradi katerega je imel Goran Dragić v obrambi opraviti s prvim in v napadu z drugim, je izmučilo našega prvega zvezdnika, osmešilo našega tedanjega selektorja in dokončno poneumilo vzdevek naše reprezentance. S francoskega zornega kota pa je les blues izstrelilo proti novemu odličju in, kot se je izkazalo, celo proti težko pričakovanemu naslovu. Do njega je imel Collet še nekaj sreče v polfinalu s Španci, a je tudi na tej tekmi pustil svoj pečat, in je za konec povsem povozil Litvo, pri čemer se je pod zmago v finalu podpisal v vsaj tako veliki meri kot pod uspeh proti Sloveniji.
LE ODMAHNIL Z ROKO
Parkerju je običajno vlogo namenil šele v zaključku tekme, pred tem pa so Litovce prerešetali igralci, ki jih je selektor presenetljivo izbral s točno tem namenom. Nič čudnega, da je v domovini postal junak, a kljub takemu statusu mu nihče ni dajal pravih možnosti pred svetovnim prvenstvom, ki se ga je v Španiji moral lotiti brez najboljšega organizatorja igre na svetu in še nekaterih pomembnih igralcev. Za take poglede pa se ni zmenil, imel je svoje načrte. Ko bi se ob koncu skupinskega dela lahko izognil četrtfinalnemu obračunu s Španci, če bi si privoščil nameren poraz proti Iranu, je le odmahnil z roko. Osredotočen je bil na igro svoje ekipe, osredotočen je bil na obračun osmine finala s Hrvati, in ko je tega v svojem slogu dobil, je skoval taktiko za domnevno nepremagljivo ÑBA, kot svojemu sanjskemu moštvu pravijo na Pirenejskem polotoku. Zelo dobro je vedel, da je to moštvo z mislimi pri nesojenem finalnemu obračunu z ZDA in da bo zagnalo paniko, če se bo znašlo v škripcih in če vprašanja Kaj pa če ... , ki je v športu tako zelo nevarno, ne bo uspelo spraviti iz glave. Zato ga je v škripce spravil s huronskim pritiskom na začetku tekme in vse ostalo je zgodovina. No, razen Collet, ki je v mnogih očeh postal eden najboljših evropskih trenerjev in je s tem tako sedanjost kot prihodnost.
