Dve sezoni je med letoma 1996 in 1998 nosil dres Phoenixa in bil v drugi soigralec Marka Milića. Na svetovno prvenstvo je prišel v vlogi strokovnega komentatorja za eno od mehiških teve postaj.
Ko je leta 1996 podpisal pogodbo s Phoenixom, je to za Mehiko pomenilo veliko stvar. "Mediji so me začeli pozorno spremljati, ljudje so nenehno sledili temu, kako mi gre. Na začetku se še nisem zavedal tega, potem pa sem spoznal, kako me vsi podpirajo, s kakšnim zanosom to počnejo. To je bila tudi velika odgovornost. Ne predstavljaš le samega sebe, ampak vso državo. In nas Mehičanov ni malo. Sto deset milijonov ljudi, ki spremljajo, kaj delaš, kako ti gre," se je spomnil časov, ko je Phoenix kar naenkrat dobil pravo malo armado navijačev iz sosednje države oziroma tistih Mehičanov, ki so živeli v ZDA.
ŠE VEDNO TOPLO PRI SRCU
"Phoenix je v zvezni državi Arizona, ki meji na Mehiko, in tam živi veliko Mehičanov, tako da jih je bilo vedno veliko v dvorani. Tudi ko smo s Phoenixom gostovali v Los Angelesu pri Lakersih ali Clippersih, je veliko rojakov prišlo na tekme stiskat pesti zame. Podobno se je dogajalo v teksaških klubih, San Antoniu, Dallasu in Houstonu, res sem imel vedno veliko in glasno podporo Mehičanov. Uf, še zdaj mi je lepo pri srcu, ko se spomnim tistih trenutkov. Mehiške skupnosti so se organizirale tudi v mestih na severu in tam prav tako v večjih skupinah prišle na tekme," mu je zaigralo srce, ko je pripovedoval o zgodovini.
Slovenija? Rad bi pozdravil Marka Milića. Je moj prijatelj, moj brat. Skupaj sva igrala v Phoenixu, rad bi se spet kaj slišal z njim.
PROTI NOGOMETU NIMAMO MOŽNOSTI
Njegov prihod v ligo NBA, v kateri je resnici na ljubo igral zelo zelo malo, je pomenil tudi veliko za razmah košarke v Mehiki, podobno kot pomeni zdaj uvrstitev mehiške reprezentance na svetovno prvenstvo. "Proti nogometu seveda nimamo možnosti, košarka je pred njim le v Litvi in ZDA (ter Filipinih, op. p.), je pa drugi najmnožičnejši šport, ki ga trenirajo mladi v Mehiki. To ni majhna stvar, sploh če vemo, da smo imeli 15, 20 let težave v zvezi, na kateri se ni praktično nič naredilo, to vem iz lastnih izkušenj. Zdaj se skuša to popraviti, začelo se je delati tako, kot je treba, in spremembe so že vidne. Glavna naloga je spet prepričati sponzorje, da nam lahko zaupajo, da smo zdaj na pravi poti in da je z njihovo pomočjo lahko le še boljše," je dejal Llamas in dodal, da Mehičani dobro vedo, da reprezentanca po 40 letih spet igra na svetovnem prvenstvu. "Da, zelo dobro vedo. Tri televizijske postaje prenašajo prvenstvene tekme, tu so poročevalci raznih časopisov, tako da so Mehičani obveščeni."
VELIKA STVAR ZA MEHIŠKO KOŠARKO
Cilj je reprezentanca izpolnila, to je bila uvrstitev v drugi krog. "Mislim, da smo v Las Palmasu pokazali, da lahko igramo zelo dobro. Na tekmah z Litvo in Avstralijo smo v prvih polčasih bili res dobri, problem je le, da v takem ritmu ne zdržimo celotne tekme. Lahko smo zadovoljni s tem, kar smo do zdaj pokazali na prvenstvu. Ti fantje so si zaslužili napredovanje v naslednji krog. So prvi Mehičani po 40 letih, ki imajo spet priložnost nastopati na svetovnem prvenstvu. To je velika stvar za mehiško košarko, mladi se bodo zaradi tega še bolj odločali za igranje in lahko le še napredujemo. Vesel sem zaradi tega," je povedal Llamas.
Moč Slovenije je na prvem mestu hitrost, Goran Dragić pa je odličen in na vsaki tekmi dela razliko v korist vaše reprezentance. Mislim, da lahko Slovenija naredi veliko.
MARKO, ZA BOŽJO VOLJO, JAVI SE
Želeli smo vedeti tudi, kaj meni o Sloveniji, pa nas je presenetil z odgovorom. "Slovenija? Rad bi pozdravil Marka Milića. Je moj prijatelj, moj brat. Skupaj sva igrala v Phoenixu, rad bi se spet kaj slišal z njim. Daj, Marko, oglasi se, pošlji mi sporočilo!" je v smehu dejal. "Prej sva bila v stikih prek facebooka, potem pa sva izgubila stik. Včasih mu še pošljem sporočilo, a sploh ne vem točno, ali je to še njegov pravi naslov. V Phoenixu sva bila veliko skupaj, peljal sem ga tudi v Mehiko, ob meji, tako da se je spoznal tudi z mehiško kulturo. Slišal sem, da še vedno igra v Kuvajtu. Je mlajši od mene, želim mu vso srečo. Ampak, Marko, za božjo voljo, pokliči oziroma javi se kaj!" je še enkrat pozval nekdanjega soigralca, s katerim sta se včasih veliko družila. "Naučil sem ga nekaj španščine, on pa mene nekaj slovenskih besed, a se jih ne spomnim več. Že takrat sem mu vedno govoril, da se jih ne morem naučiti. Mislim pa, da niso bile ravno tiste najlepše," se je spet glasno zakrohotal.
DRAGIĆA KAR LETITA
Potem se je zresnil in povedal nekaj besed o naši reprezentanci. "Slovenci so zelo hitri. Oba Dragića kar letita po parketu. So tudi izredni strelci. Njihova moč je na prvem mestu hitrost, Goran Dragić pa je odličen in na vsaki tekmi dela razliko v korist vaše reprezentance. Mislim, da lahko Slovenija naredi veliko. Želim ji vse najboljše. To je še zelo mlada ekipa, ki ima še lepo prihodnost," je pohvalil četo Jureta Zdovca. Tako kot večina pa tudi on pričakuje finale med ZDA in Španijo: "Mislim, da bi se moralo zgoditi veliko presenečenje, da bi bilo drugače. Menim, da bodo Španci v finalu v prednosti, ker že zelo dolgo igrajo skupaj. Prvenstvo je bilo organizirano tako, da bi se ekipi srečali v finalu, mislim, da ima Španija res lepe možnosti, da postane prvak."
