Samo to sezono v najboljši ligi ligue magnus igra kar devet oklepnikov, ki so odraščali v državici na sončni strani Alp, deseti Slovenec Edo Terglav pa opravlja delo glavnega trenerja Grenobla.
Dežela galskih petelinov je za mnoge hokejiste privlačna tudi ali pa predvsem zaradi urejenega sistema v športu. Tudi v hokeju, v tega izdatno vlagajo, morajo klubi slediti strogim pravilom države, zaradi tega pa jo navsezadnje najbolje odnesejo ravno igralci, ki imajo zagotovljena plačila in še več – tudi socialno varnost in vse bonitete redne službe.
Ob teh ugodnostih tudi njihovo najboljše hokejsko tekmovanje (Francozi imajo sicer kar štiri (!) članske lige) ni slabo, pravzaprav je daleč od tega, ob tem pa so naši hokejisti v Franciji postali nadvse cenjeni.
Med njih drugo leto zapored spada tudi Ken Ograjenšek, 24-letni Celjan, ki je preteklo pomlad prvič Slovenijo zastopal na članski ravni. Svoj uradni krst je doživel celo na drugi najvišji mogoči reprezentančni ravni, na svetovnem prvenstvu elitne divizije v Ostravi, kjer se je kljub neizkušenosti izkazal in se iz večera v večer pogumno in brezkompromisno spuščal v merjenje moči z nekaterimi najboljšimi hokejisti sveta. Bil je eden redkih risov, ki so na Češkem ne samo izpolnili pričakovanja, temveč jih celo presegli.
… o matičnem klubu
Na splošno nisem ravno na tekočem, nekaj mi sicer pove brat Tim, ki igra za Celje. Sem pa vesel, da se tam več dela in razvija, da ekipa zmaguje, da so fantje v ligi INL konkurenčni, lani temu niso bili niti blizu. Že lani so poskušali narediti nekaj več. Nekaj dobrih Celjanov je bilo, a so potrebovali še nekaj starejših hokejistov, ki so v ekipo prišli letos. Vesel sem, da napredujejo
Včeraj so Ken in njegovi kolegi po maju znova oblekli tekmovalne drese z risom na prsih, zato so se fantje ta teden tudi vrnili v domovino. Zanimivo, domov pa se Ograjenšku ni ravno mudilo. "Ne bom rekel, da mi je ugajalo priti domov, ker mi ni, a priti na zbor reprezentance je vedno fino. Vpoklicev sem se vedno veselil, tudi tega," je uvodoma dejal Ken Ograjenšek.
Celjan se je lani v Francijo odpravil po treh sezonah v Telemachu Olimpiji, s katero je maja 2014 zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti predčasno prekinil pogodbo. Epinal mu je nekaj mesecev zatem ponudil delovno mesto, Ken je rekel da in se prvič v karieri odpravil v tujino.
LANSKA POT JE BILA PRECEJ SREČNA
V Epinalu Ken drugače lahko uživa še v družbi treh Slovencev, Anžeta Kuralta, Andreja Hočevarja in Gašprja Sušanja, kar mu je še posebej dobro prišlo v krstni sezoni, ko je šele spoznaval novo okolje.
"A vseeno je bila lanska sezona zame kar težka. Navsezadnje je šlo za prvo izkušnjo v tujini, kar je povsem drugače, kot če igraš doma. Zadnjo sezono, ko je Olimpijo vodil Ivo Jan, sem že dobil veliko odgovornosti, malo več sem si lahko dovolil na ledu, a vseeno, ko sem prišel v Epinal, sem postal tujec, od mene se je normalno pričakovalo več kot od domačinov. Na začetku sem se malo lovil, toda po nekaj mesecih mi je steklo, tudi letos mi gre dobro. V ekipi imam še večjo vlogo, kar mi še bolj ustreza," je svojo izkušnjo opisal naš sogovornik, ki je lani z Epinalom prišel vse do finala francoskega prvenstva, kjer pa je orožje moral položiti pred Gapom Boštjana Goličiča.
… o reprezentanci
Vemo, da je prišlo do nekaterih sprememb, a če pogledamo na stvari kot na celoto, se vseeno veliko stvari ni spremenilo. Zdaj je tu kar nekaj igralcev, ki jih na zadnjem prvenstvu ni bilo, nekateri so poškodovani, drugi imajo klubske obveznosti. Vsi vemo, da se je treba na vsakem zboru dokazovati, to se recimo ni spremenilo, tudi ne bo se.
"Moram priznati, da nas je na tej poti spremljalo kar nekaj sreče. Imamo dobro ekipo, toda v ligi je več precej boljših moštev od našega. Mi smo lani vse kar malo presenetili," se je v preteklost ozrl Ken, ki pravi, da si letos najprej želijo zagotoviti mesto v končnici.
S svojo igro pravi, da je letos bolj zadovoljen, Epinal ima novega trenerja, Ograjenšku pa je njegovo razmišljanje glede hokeja veliko bolj blizu: "Počutim se bolj sproščenega."
TE ŽELJE NIKOLI NISEM IMEL
Z več odgovornosti pride do boljšega razvoja igralca, kar je pri 24-letnem Štajercu najbolj pomembno. Napredek v njegovi igri je opazen, a vendar nas je zanimalo, ali mu francoska liga še vedno predstavlja dovolj velik izziv. "Iskreno povedano, želje, da bi igral v Franciji, nikoli nisem imel. Ko sem zapustil Olimpijo, se ni ponudilo nič drugega kot Francija. Rekel sem si, eno sezono bom pač igral tu, letos sem upal na kaj drugega, a žal ni bilo tako. Za nas mlade je še vedno težko, smo Slovenci, preboj v tujino predstavlja precejšen zalogaj. Treba je vztrajati in trdo delati naprej in upam, da bom dobil ponudbo iz kakšne boljše lige," je realno stanje in želje opisal Ograjenšek.
Ko smo ga vprašali, kakšno je življenje v Franciji, se je bolj kislo nasmehnil. "Je kar v redu," je bil kratek, v nadaljevanju nam je pojasnil, kaj ga ni najbolj navdušilo: "Najbolj me moti, ko greš jest, in ugotoviš, da je restavracija odprta le po štiri ure na dan. Sicer pa je vse v redu. Tako in tako večino časa treniramo, počivamo in potujemo."
Ko smo ga ob koncu našega kramljanja še vprašali, kako je z njegovim znanjem francoščine, se je nasmehnil in sprva dejal le: "Ojoj!" Potem je pojasnil. "Lani sem šel dvakrat na tečaj, a sem hitro obupal. Hokejske izraze razumem, toda francoščina je pretežka. Vsaj meni," je še iskreno priznal.
