Robi nam je pritrdil, da je za njim najboljša sezona v karieri. Sijajni sta bili najprej izkušnja na olimpijskih igrah v Sočiju, potem še osvojitev naslova prvaka v nemški ligi. Vse je bilo sijajno, vendar ne vedno. "Začetek je bil slabši. Dobili smo novega trenerja, ki me je uvodoma preizkušal, ni mi takoj zaupal. Tako je bilo do decembra, potem se je to spremenilo in še Žiga se nam je pridružil. Šlo je samo navzgor," je uvodoma povedal.
Igrali smo kot velika družina, se postavili eden za drugega, to je bil naš največji plus.
V končnico se Ingolstadt ni uvrstil neposredno, po rednem delu so bili deveti, nihče jim ni pripisoval veliko možnosti za "preživetje" v "playoffu". A ko so najprej izločili favorizirani Berlin, se je vse spremenilo. "Že to je bila pravcata senzacija. Na začetku res ni nihče računal na nas," se je spomnil naš sogovornik, ki je nato v drugem delu sezone odigral še 20 tekem.
"Igrali smo kot velika družina, se postavili eden za drugega, to je bil naš največji plus. Zaradi težav smo imeli že v rednem delu veliko sestankov, na katerih smo se pogovarjali o tem, kaj delamo narobe. Trdo, veliko smo trenirali, mogoče celo preveč, naenkrat pa smo se nekako povezali med sabo in res postali velika dobra ekipa. Nihče nam ne bi zameril, če bi izgubili že proti Berlinu. Mogoče je bilo lažje igrati, ker so nas imeli za avtsajderje," je priznal in potrdil, da gre za največji uspeh kluba v zgodovini.
Vse je malo lažje za Sablo postalo tudi, ko se mu je decembra pridružil reprezentančni kolega. Jeglič je hotel zapustiti Finsko, Robi je v klubu zanj dal dobro besedo. »Vseskozi sva bila v stiku. Tudi z Rokom se je klub pogovarjal med sezono. Naš športni direktor je prišel tudi v Innsbruck, kjer smo igrali z risi, načrt je bil, da bi vsi trije igrali skupaj prihodnjo sezono, a se je zdaj drugače izšlo. Žige ni dobro poznal, a vedel je, da je dober igralec, veliko so me spraševali o njem, veliko dobrih stvari sem jim povedal," je pojasnil 25-letni Jeseničan.
Na koncu sem bil precej utrujen ter precej 'pobuškan', z nekaj šivi na ustnici itd. V končnici se je igralo precej umazano.
Da je bila sezona naporna tako fizično kot psihično ni skrival: "Na koncu sem bil precej utrujen ter precej 'pobuškan', z nekaj šivi na ustnici itd. V končnici se je igralo precej umazano. Vso sezono smo trdo trenirali, to nam je trener obljubil že pred njenim začetkom. Na koncu se je to obrestovalo, to je bila naša prednost. Na vsaki tekmi smo lahko na vso moč igrali do konca. Kakšna ekipa je že popustila, mi pa smo lahko celo stopnjevali tempo."
V finalu lige DEL smo imeli Slovenci štiri predstavnike. Saboliču in Jegliču sta na nasprotni strani stala Aleš Kranjc in Rok Tičar. "Že pred finalom se mi je zdelo fino, ker sem vedel, da bo nekdo od nas zmagal. Težko je bilo za ene, to se je vedelo, tako pač je v športu," je dejal Sabla, s katerim smo se dotaknili tudi njegove brade, ki mu je zrasla v končnici. "Take še nisem imel, a sem se je navadil, na začetku je malo srbelo. Presenečen sem bil, ko sem se pogledal v ogledalo. Zdaj, ko vidim kakšno fotografijo od takrat, je še huje," se je zasmejal napadalec, ki se je obraznega okrasja znebil dan po zadnji tekmi.
Hokejisti Ingolstadta so po osvojitvi naslova med drugim doživeli tudi velik sprejem v mestu. "Ljudje so bili čisto iz sebe, to je bilo zanje res nekaj neverjetnega. Štiri dni po zadnji tekmi smo imeli tudi parado, po mestu so nas vozili z avtomobili z odprtimi strehami, v centru nas je pričakalo deset tisoč ljudi," je opisal Robi, ki je bil navdušen nad tako podporo: "Bili smo junaki mesta. Kamorkoli smo prišli, so bili ljudje vzhičeni, toliko, da niso začeli kar skakati okoli nas. To je bilo res nekaj posebnega, tega nikoli ne bom pozabil. Super je bilo, upam, da bom to še kdaj doživel."
Že teden dni je jasno, da spretni hokejist kariere ne bo nadaljeval v Ingolstadtu, temveč bo v prihodnje okrepil četico Slovencev v najboljši češki ligi, pogodbo je sklenil s praško Sparto. "Gre za večji izziv, vesel sem, da grem tja," je dejal. Dolgo časa se je ugibalo, ali bo tudi on odšel v Bratislavo, kjer bosta igrala Jeglič in Tičar, vendar: "Bila je možnost, a sem imel dosti čakanja."
Nekaj besed smo namenili tudi izkušnji iz Sočija, ki je nikoli ne bo pozabil, dotaknili smo se tudi sprejema v slačilnici, ko sta se z Žigo vrnila iz Rusije. Nemci se na OI niso uvrstili, toda pravi, da so jima pred odhodom, četudi s težkim srcem, zaželeli srečo. "Vsi so nama zaželeli najboljše. Res pa je, da Nemci ne toliko kot ostali tuji igralci. Kanadčani in Američani so bili zelo veseli za naju, in ko sva se vrnila, sva jim podarila nekaj naših majic. Bili so jih res veseli in so te majice z napisom Slovenia olympic team tudi nosili," je z nasmeškom pojasnil Robi, ki je na neki način poskrbel tudi za promocijo naše dežele.
Zaradi klubskih obveznosti je Sabla izpustiti SP v Južni Koreji. "Žal mi je bilo, da jim nisem mogel pomagati, ampak vsak ve, kako je to. S fanti sem bil v stiku, verjel sem, da lahko tudi sami, brez nas, dosežejo cilj in nam priborijo elito. Bili so prvi, kar je super. Tri tekme sem si ogledal v živo, drugih si nisem mogel privoščiti," je pojasnil in se obrnil že v naslednje SP. Elita bo tekmovala na Češkem, Slovenci v Ostravi. "Včasih smo razmišljali samo o obstanku, zdaj mislim, da moramo imeti višje cilje, mislim, da je četrtfinale dosegljiv. To bi bil še en velik rezultat po olimpijskih igrah. To bomo poskušali doseči. Realno pričakujemo obstanek, a mislim, da se lahko prebijemo do četrtfinala. Ni tako, da tega ne bi mogli doseči. Niso več samo sanje, ampak realna želja," je zatrdil otrok jeseniške hokejske šole, ki se zdaj že pripravlja na novo sezono.
Pravi, da bo za skok na morje še čas, zadnje dni pa drži pesti tudi za Anžeta Kopitarja. "Res sem vesel, da mu je uspelo priti v finale, in upam, da mu uspe stopiti še na zadnjo stopničko ter da bo Stanleyjev pokal spet prinesel v Slovenijo," je dejal naš sogovornik, ki si je lani poleti prvič v živo gledal tekmo lige NHL. S Tičarjem sta odšla na dopust v Ameriko. "Tudi v Los Angelesu sva se ustavila, Anže nama je priskrbel vstopnici. Bilo je nekaj posebnega, povsem drugače kot v Evropi, to je res pravi šov, to je bilo res fino doživeti," je še končal Sabolič.
