"Dragi trenerji moštva Minnesota Wild," je 11-letna Jordyn naslovila svoje pismo. Pri tem je potarnala nad očetovim položajem pri Columbusu, za katerega je igral, in nad položajem njegove družine. Ter odgovorne prosila, naj 34-letnega hokejista kupijo (oziroma v ameriškem slogu zamenjajo) in pripeljejo v Minnesoto.
Tamkajšnja ekipa z imenom Wild se je za Leopolda zanimala, a na branilca ni resno računala, saj Columbusu ni mogla ponuditi ničesar in nikogar, kar bi ta ekipa zares potrebovala. Tik pred koncem prestopnega roka je nameravala pripeljati nekoga drugega, Columbus bi Jordana bodisi zadržal bodisi poslal drugam, a nato je na sceno stopila Jordyn.
"To je zelo mlado moštvo, v katerem se ne znajde in v katerem je osamljen. Minnesoti pa v zadnjem času ne gre in bi ji izkušen branilec prišel prav. Verjamem, da bi začela zmagovati," je še dodala Jordyn, ki z ostalimi člani družine živi prav v Minnesoti, kjer vsi štirje malčki hodijo v šolo. Dodala je v upanju, da bi bila njena prošnja uslišana in da bi se zgodilo nekaj, kar se je zdelo neverjetno. A se je na koncu vendarle zgodilo.
"V življenju včasih ne gre zgolj za neposredne materialne koristi," je bil kratek direktor Columbusa Jarno Kekalainen, potem ko so mu predstavniki Minnesote pokazali pismo, in se podpisal po prodajne papirje. Zavrnil je nekaj neprimerno boljših ponudb in Leopolda skorajda zastonj (oziroma v zameno za nepomembno nadomestilo) poslal v Minnesoto. Domov k družini. K deklici, ki ga je to prosila, in k njenima sestricama ter k njenemu bratcu.