Hokej ima med ekipnimi športi verjetno največje zaledje zvestih navijačev, ki s to pravo moško igro (se opravičujemo dekletom v hokejski opremi) dihajo v vsakem trenutku. V tem trenutku pa se nihče ne pogovarja o hokeju.
Hokejisti Olimpije bodo danes odpeli zadnjo kitico v letošnji ligi EBEL. Da, kolikor denarja, toliko glasbe. V sezoni 2014/15 so dosegli ducat zmag na malce več kot 50 tekmah, kar je seveda porazno, ampak na žalost resnično. S takšno ekipo in takšnim proračunom na kaj več kot zadnje mesto niti niso mogli računati.
Proračun ekipe iz slovenskega glavnega mesta je bil vsaj enkrat nižji kot proračun druge finančno najšibkejše ekipe v ligi (celovški KAC, ki se bo danes kljub vsemu uvrstil v končnico, ima med sedem in osem milijoni evrov). Na klubski ravni je torej šport, ki je bil med ekipnimi ponos Slovenije, crknil. Na veliko žalost, pa se o takšnem stanju pogovarjamo že kar nekaj časa, nekaj let.
Medtem ko reprezentančni hokej napreduje oziroma vsaj ohranja status v srednjem evropskem razredu, so klubi na ravni čisto spodnjega razreda evropske igre na ledu. Toda tudi reprezentanca ne bo dolgo letela na krilih igralcev, ki so bili vzgojeni v nekih drugih časih, ko je imela hokejska igra, predvsem pa organizacija le-te, še rep in glavo.
V Sloveniji se bo hokej v naslednjih dveh ali treh letih pogreznil sam vase in bo deloval samo še na amaterski ravni. Že zdaj je 98 odstotkov vseh klubov pri nas delovalo po načelu iz rok v usta in moledovalo za državna in privatna sredstva. In v naslednjem letu bo, če se ne bo zgodil čudež, tudi Olimpija samo še amaterski klub, ki ne bo zmogel tekmovanja v ligi EBEL.
Za tuje sponzorje smo premajhni, za domače nezanimivi, ker vse hokejske tekme, ki se igrajo v enem koncu tedna (v vseh ligah in v vseh starostnih kategorijah), ne spremlja več kot 3000 ljudi. Tudi naši hokejisti, ki zelo uspešno igrajo v tujini, so razen velikega Anžeta Kopitarja neznani (na cesti vprašajte mimoidoče, ali vedo, kje igra drugi najboljši slovenski igralec Jan Muršak).
Trenutni sistem tekmovanj slovenskih klubov se je izkazal za neuspešnega in nezanimivega. Nihče ne gleda Olimpije, kako izgublja v ligi EBEL, in nihče ne gleda Jesenic, ki igrajo z drugoligaškimi avstrijskimi klubi (in niti ne Celja, Slavije, Triglava ...).
Prišel je čas, ko bo morala odločilen rez narediti hokejska zveza oziroma odgovorni na njej. Tri leta agonije je treba takoj prekiniti, kajti v tem trenutku je nastopil čas apatije, ki je najbolj nevaren. Vdanost v usodo je samo drug izbor besed za počasno umiranje. Odgovorni si ne smejo zatiskati oči rekoč 'saj bo boljše', ampak morajo spet obuditi slovensko ligo, derbije in pripeljati hokej tja, kamor sodi – med ljudi.
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki berejo stran brez oglasov in imajo brezplačen promocijski dostop do zaklenjenih vsebin
Berite brez oglasov in dostopajte do zaklenjenih vsebin
Brezplačen promocijski dostop je na voljo uporabnikom z izpolnjenimi podatki.
Jurij Završnik
03.03.2015
13:02:35
Ni ga, crknil je!
Kdo se danes sploh še pogovarja o hokeju? Pa ne govorimo o HF navijačih (hokejski fanatiki), ampak o normalnih ljubiteljih športa, ki jim vsak uspeh ali že trohica upanja razplamti željo, da bi šli na tekmo.