Jeseničani ta teden nadaljujejo piljenje forme pred odločilnim delom sezone – končnico. V soboto se bodo začele četrtfinalne serije, danes pa so železarji kot drugi izbirali tekmeca v prvem krogu končnice in izbrali Val Gardeno. V tem bodo imeli prednost domačega igrišča, to pomeni, da bodo v nedeljo naši pokalni prvaki uvodno serijo začeli v Podmežakli, kot rečeno, tudi s kapetanom Andrejem Tavžljem.
TAKOJ VEDEL, DA JE NEKAJ HUDO NAROBE
Spomnimo, da je 37-letni branilec, ki je ravno dan pred rojstnim dnem, ki ga je praznoval 14. marca, spet zaigral, na božič utrpel zlom leve roke. Pravi, da je šlo za nesrečen splet okoliščin, na treningu ga je v roko zadel plošček, takoj je vedel, da ne gre za nedolžno poškodbo. "Zadel me je v območje, ki ni zaščiteno. Takoj sem vedel, da je nekaj hudo narobe. Prejemamo take in drugačne udarce in veš, kakšno bolečino čutiš pri njih, pri tem sem takoj vedel, da imam zlomljeno roko." In pregledi so to tudi potrdili.
Kirurgi so se takoj odločili za operacijo, ki mu je ponudila večje možnosti, da bi se to sezono vrnil v tekmovalni ritem. Dan po zlomu roke je že legel na operacijsko mizo. "V roko so mi vstavili več vijakov in ploščico. Deset tednov je trajalo, da se je kost zacelila, miroval sem kakšen teden, nato pa začel prilagojeno trenirati," je pojasnil Andrej.
ŠE ENKRAT NA OPERACIJO
Načrt je bil tak, da bi v pogon prišel še pred koncem rednega dela, in tako je tudi bilo. "Po zadnjem zdravniškem pregledu sem bil izredno vesel, da sem dobil zeleno luč, da sem lahko zaigral. Ne morem reči, da je roka že stoodstotna, je pa vsak dan, z vsakim treningom, tekmo boljša. Samozavest je že večja, zaupanje v roko pa tudi," je dobre volje razlagal Tavželj, ki na roki nikoli ni imel mavca, le longeto. "A že po treh tednih sem lahko brez nje hodil po svetu," se je z nasmeškom pohvalil. Ploščico ima še vedno v roki in bo v njej ostala do konca sezone, po njej pa bo spet prestal poseg, s katerim mu jo bodo odstranili.
Pravi sicer, da je imel srečo v nesreči, šlo je za levo roko, do zloma je prišlo dovolj stran od zapestja, bolečin ni čutil, gibljivost je bila dobra, po dobrem mesecu je začel delati vaje za moč, nekih večjih težav ni imel: "A ko se vrneš po desetih tednih, ko mora roka znova delati z neko težo, občutki niso pravi." Na led ni stopil kakšen mesec: "Ko sem postal dovolj samozavesten, da ni bilo strahu, da bi padel, sem začel drsati."
TO ZGRABIL Z OBEMA
Čeprav Andrej dva meseca in pol tekmovalnega dresa ni oblekel, pa je bil v stiku z moštvom, kot če ne bi bil poškodovan. Glavni trener Mitja Šivic ga je takoj povabil, da se za ta čas pridruži trenerskemu štabu. "To je bilo zame zelo dobro. Čas je mineval hitreje, dobil sem druge naloge, pomagal sem Mitji in Anžetu Ulčarju, in priložnost sem zgrabil z obema rokama. Veliko sem se naučil, na vsaki tekmi sem bil na klopi, ostal z ekipo, vedel za vse, kar se je dogajalo, bil na tekočem," je razložil "sočenski" olimpijec, ki tako zaposlen igre niti ni mogel pogrešati. "Če sem iskren, štiri tedne nisem želel igrati. Vsakič, ko sem videl kakšen nalet, me je kar malo stisnilo. Z boljšim počutjem pa je prišla želja, da hočem soigralcem pomagati tudi na ledu."
In pomagal je veliko. In se tudi veliko naučil. "V celoti sem spoznal, koliko časa in koliko truda je treba vlagati v vodenje, treniranje moštva. Kako veliko je majhnih odločitev, ki se jih kot igralec sploh ne zavedaš, misliš, da so samoumevne. Bilo je zelo zanimivo, Mitji in Anžetu sem zelo hvaležen za to izkušnjo. Na kakšno stvar zdaj gotovo gledam drugače," je izpostavil branilec, ki meni, da so ga soigralci tudi v tej vlogi dobro sprejeli. "Tudi kot igralec poskušam deliti nasvete, poskušam pomagati. Prav veliko se ni spremenilo, tokrat nasvetov samo nisem dajal v opremi. Upam, da fantje niso imeli težav. Mogoče moraš malo paziti, da ne bi šel predaleč, hotel sem imeti neko distanco, upam, da sem dal kakšen dober nasvet in da ga bom tudi zdaj kot igralec," je dejal Tava.
PREIZKUS, KI SE GA NI ZAVEDAL
Ob koncu smo se ozrli še na naslednjo sezono, ali bo vztrajal kot igralec? Bred dvoma pravi, da hokeju kot igralec še ni dal vsega. "Zlom roke je bil zame nek preizkus, ki se ga na začetku mogoče nisem niti dobro zavedal. Sredi sezone sem vedel, da bom manjkal dva meseca in pol, nihče od zdravnikov mi ni zagotovil, da bom to sezono še igral. Opraviti s še enimi pripravami, trenirati sam, se pripravljati brez ekipe, si vzeti še kakšno uro več časa za pripravo, potem ko so že vsi šli domov … Pri tem sem spoznal, da imam še vedno veliko željo po igranju. Naslednjo sezono hočem igrati, kje, bomo še videli, to je odvisno od drugih, a sebe še vedno vidim na ledu kot aktivnega igralca," je zatrdil steber jeseniške obrambe.
