Gledanje ali hoja po poti

Glede odmevnosti v slovenskem hokejskem svetu pa je povsem drugače. V naših analih bo torkovo dogajanje zapisano kot eden od treh največjih polomov v zgodovini nastopov Olimpije v osmih letih merjenja moči v tej pisani mednarodni ligaški druščini.

NE ZATO, KER SO PRESLABI
Črna krila, ki so se vrnila pod vrh lestvice, so pred skromno napolnjenim Tivolijem domači četi odčitala lekcijo hokejske igre. Linz je ena redkih ekip, ki v zadnjih letih igra v skoraj identični postavi. Kajpak tudi v Zgornji Avstriji med sezonami prihaja do selitev, a te lahko naštejemo na prste ene roke. Toda hokejisti ne odhajajo, ker bi bili preslabi, ravno nasprotno, večinoma odhajajo, ker so tako dobri, da so presegli meje ekipe, lige. Tisti, ki ostanejo, pa skupaj še naprej delujejo kot resnično dobro utečen stroj.

Nekako ravno nasprotno pa je v zmajevem gnezdu. Res je, da veliko domačih igralcev že več let nosi zeleno-beli dres, vsako sezono nase praviloma opozori vsaj eden, če ne kar več mladeničev, na drugi strani pa kakovost tujcev iz leta v leto strmo pada. Po do zdaj videnem so Olimpijo to pot "okrepili" daleč najšibkejši tuji igralci v novejši zgodovini, ki pa še naprej dobivajo prednost pred mladimi domačimi močmi. In to navkljub dejstvu, da so ti skoraj ob vsaki drobtinici igralnega časa, ki jo dobijo, nagrajeni z aplavzom.

BESEDE SE NE PRENAŠAJO V PRAKSO
Da, s tribune se veliko vidi. Na zadnjih tekmah predvsem to, kako izstopata Jure Sotlar in glede na pretekle sezone tudi Anže Ropret, da je Aleš Mušič po premiku iz tretjega v prvi napad povsem drug in bolj koristen igralec, in da so novinci, kot so David Planko, Miha Logar in ostali najstniki ter igralci v zgodnjih 20. letih, potrebovali nekaj časa za ogrevanje na zanje novi ravni tekmovanja. Z več zaupanja trenerske klopi, ki se še vedno veliko preveč oklepa tako tujih kot tudi že nekaterih preverjenih slovenskih moči, bi že v nekaj mesecih lahko videli še veliko večji napredek. Tudi na račun rezultatov, če je treba, ki so težko veliko slabši od zdajšnjih. A v vodstvu ljubljanskega kluba ni junaka, ki bi to, kar vseskozi govori glede poseganja po mladih Slovencih, v celoti prenesel še v prakso.

Čez čas bo zelo zanimivo videti, kaj se bo zgodilo, ko bo seznam poškodovanih krajši ali celo prazen. Omenimo samo Sotlarja (v zadnjih štirih tekmah je vknjižil prav toliko točk), ki ga je pohvalil tudi trener Fabian Dahlem: "Jure igra pametno in zasluži si vse več igralnega časa. S svojo igro ustvarja veliko priložnosti in skrbi, da plošček dobro kroži. Zaslužil si je ta zadetek. Je na pravi poti," pravi Nemec.

Vprašanje je le, ali bo Juretu (in njegovim vrstnikom) tudi v prihodnje dana priložnost ostati na tej poti ali pa se bo spet moral vrniti h gledanju, kako po tej poti hodijo sicer izkušenejši, a brez dvoma hokejsko manj spretni (tuji) kolegi.