Na torkovi seji izvršilnega odbora je predsednik zveze odbornike seznanil z nekaterimi kadrovskimi okrepitvami. Poslovni direktor zveze Andraž Kopač se poslavlja, namesto njega bo za finančno-poslovno podporo zvezi od zdaj skrbel Peter Škerlj, zveza pa je dobila tudi direktorja marketinga. To je postal Gorazd Mauri. »Njegove naloge bodo graditev blagovne znamke Smučarske zveze Slovenije, pridobivanje novih sponzorjev in pomoč panogam pri trženju,« je povedal predsednik zveze Enzo Smrekar, ki se po izvolitvi srečuje z negativno zapuščino predhodnikov ter slabimi poslovnimi odločitvami, ki so pripeljale do izgube nekaterih sodnih pravd. Zveza je zaradi neupravičene prekinitve sodelovanja nekdanjemu vodji projekta Modre kartice Matjažu Štiblju dolžna izplačati 145.000 evrov.
Nekateri člani odbora so zahtevali iskanje odškodninske odgovornosti prejšnjih direktorjev, v postopku pa sta še pravdi, ki sta jo proti zvezi sprožila nekdanja trenerja alpskih disciplin Roman Rozman in Marko Jurjec.
Kdo je podpisoval pogodbe, ki zdaj delajo luknjo v proračun zveze, se ve, po statutu in pogodbah o zaposlitvi pa zveza seveda ne bo mogla zahtevati odškodninske odgovornosti prejšnjih direktorjev, tako da bodo morali plačati to, kar so dolžni nekdanjim sodelavcem.
Več za Tino
Dejstvo je, da je Tina Maze tisti magnet za sponzorje, ki na zvezo in posredno v blagajno alpskega smučanja prinese največ denarja. Tudi zato in seveda zaradi dveh zlatih olimpijskih kolajn ji bo zveza za sezono 2014/15 namenila več denarja kot v pretekli sezoni, še vedno pa bo morala Tina za svoj programa nameniti okoli 130.000 evrov lastnih sredstev. Sponzorji bodo letos prispevali deset do 12 odstotkov več denarja, vendar je kljub temu v proračunu alpskega smučanja manj denarja.
To je malce nenavadno, tako da bi bilo treba natančno pogledati številke. »Govorilo se je, da bo proračun za okoli 140.000 evrov manjši kot lani, vendar bo še slabše. Popolnoma natančnih številk še ne vem, vendar je razlika še večja, kot smo mislili. Torej je denarja še manj,« je včeraj povedal vodja alpskega zbora Dušan Gorišek, ki mu v tem trenutku gotovo ni lahko. »Verjetno se bomo morali zaradi tega odpovedati poletnim pripravam v Argentini in Čilu, kar je škoda, ker se lahko tam na tekmah FIS dobijo zelo dobre točke FIS predvsem v hitrih disciplinah. Iskali bomo tudi cenejša smučišča za priprave v Evropi. Verjetno ne bomo hodili v Švico kot prejšnja leta, ampak bomo šli kam drugam,« je nadaljeval Gorišek.
Še pred časom je bilo povedano, da se kandidat za vodjo reprezentanc Janez Slivnik ne strinja z manjšim proračunom in da zaradi tega okleva s podpisom pogodbe. »Drži, da se Slivnik s tem ne strinja, vendar upamo, da bo stisnil zobe in skupaj z nami ugriznil v kislo jabolko. V tem trenutku ga krvavo potrebujemo,« je dejal Gorišek, ki pravi še, da ne odstopa od strategije, ki si jo je zastavil in jo je predstavil v svoji kandidaturi za predsednika. In Slivnik je v tej strategiji eden ključnih mož.
Kje je denar
Vsi se lahko vprašajo, kje je denar za alpsko smučanje in kako to, da ga je manj kot lani. Če so sponzorji dali 12 odstotkov več denarja in če so ga recimo ekipi Tine Maze dali deset odstotkov več, potem bi moralo biti denarja več za dva odstotka ali vsaj enako. Razen če so na zvezi vzeli nekaj denarja za dodatnega človeka, ki so ga zaposlili v marketingu. V denarni malhi alpskega smučanja pa je bilo v osnovi za 140.000 evrov manj denarja, kar lahko pomeni samo to, da so morali poplačati dolgove iz preteklosti. Torej proračuni niso realni oziroma so samo fiktivni - če imaš milijon evrov denarja in moraš plačati še 200.000 evrov zaostalih obveznosti, je tvoj realen proračun 800.000 evrov, in ne milijon. Seveda pa lahko v računovodstvu stvari prikažeš, kakor želiš, najlažje pa bi bilo, če bi se nehali sprenevedati in bi točno povedali sami sebi, koliko kupčkov evrov imajo za alpsko smučanje za novo sezono.
Na potezi predsednik
Imamo občutek, da je predsednik zveze, gospodarstvenik Enzo Smrekar razumen človek in tako tudi deluje, ko vodi seje izvršilnega odbora. Zagotovo ima veliko izkušenj iz gospodarstva, seveda pa veliko manj iz športa. Zdi se, da bo moral Smrekar udariti po mizi in nekatere stvari tudi na športnem področju prevzeti v svoje roke. Težko se je ubraniti vsem zvijačam, ki jih na lep način na mizo servirajo prekaljeni mački iz smučarskih logov. Slednji seveda vedno peljejo vodo na svoj mlin oziroma na svojo panogo in poskušajo predsednika prepričati, da so njihovi programi najpomembnejši. To za seboj potegne tudi denar in posledično višje zneske, ki se potem stekajo na račune panog. Treba se je vprašati, ali je res ves denar, ki naj bi bil po programu namenjen razvoju smučanja, otroškim šolam in naraščajnikom, porabljen za ta namen ali se slučajno ne prelije na račun članskih reprezentanc. Skoraj prepričani smo, da preveč demokracije v takih institucijah prej škodi kot koristi, saj jo mnogi izkoriščajo za svoje namene.
