Na mejah Šparta, znotraj Atene

Oboroženi varnostniki, tudi z avtomatskimi puškami, so običajen prizor pred javnimi zgradbami v Izraelu. Pregled torbice ali nahrbtnika pred vrati trgovine ali v muzeju v Jeruzalemu ali Tel Avivu je za Izraelce tako običajen, kot je v Sloveniji dežnik ob slabem vremenu, varnostnike v civilnih oblačilih pa opazi le izučeno oko. A kljub tako strogim varnostnim ukrepom je Izrael najbolj odprta družba Bližnjega vzhoda, ki se uveljavlja s svojo močno industrijo, kjer so tudi zaradi varnostnih razmer razvili kopico računalniških programov, ki so jih sprva spisali za vojaške in varnostne namene, iz tega pa so nastali predvsem številni navigacijski sistemi.

Življenje v Izraelu je ob stalni grožnji sosedov zanimiva mešanica. Dan Schueftan, strokovnjak za varnostna vprašanja z univerze v Haifi, je pred časom tujim medijem povedal: "Stalno se soočamo z vprašanjem, kako ostati Šparta na zunanjih mejah, a v državi uveljaviti pravila Aten." In prav primerjava z antičnima grškima mestoma ponazarja razkorak med strogim vojaškim redom in odprto družbo, v kateri lahko uspevata tudi znanost in kultura. "Tukaj ni možno preživeti, če se ne bomo borili za varnost, če pa ne bomo znali uživati življenja, preživetje nima smisla," dodaja.

NA PRVEM MESTU VEDNO VARNOST
A že sama vojaščina povzroča številna različna stališča. Moški v državi vojaškemu roku še vedno posvetijo po tri leta in kasneje jih čaka vsako leto mesec dni usposabljanja, dekleta služijo 24 mesecev in ostajajo rezervistke vsaj do prvega poroda. Veliki večini se zdi takšna ureditev normalna, saj je država sprejela miselnost, da se le na ta način lahko ubrani pred zunanjo grožnjo. Mnogi so celo ogorčeni, ker skupini ortodoksnih Židov, ki življenje v celoti posvečajo religiji, ni treba nositi orožja. "Ko je Ben Gurion postal prvi premier Izraela leta 1948, je bila to izjema za kakšnih 300 ljudi, danes se pogovarjamo o tisočih, ki manjkajo pri obrambi države," je dejal taksist Shai. Tistih, ki so mnenja, da Izrael lahko preživi brez močne vojske, je le peščica.

Prav vojska je tista, ki je v mednarodnem merilu zaradi ukrepov proti Palestincem pogosto tarča ostre kritike. Enako velja za ukrepe v Gazi in na Zahodnem bregu, kjer so Izraelci zasedena območja obdali kar z ograjo. "Od izgradnje ograje se je število terorističnih napadov močno zmanjšalo. Vemo, da so prizori na posnetkih grozni, a s teroristi se nočemo in ne smemo pogajati. Palestinci morajo sami urediti svoje notranje probleme, saj si oboji želimo živeti v miru. Do takrat se bo Izrael branil na vse načine in zagotavljal varnost svojim državljanom," pa je prepričan turistični vodič Yal. Kot številni Izraelci tudi on trdi, da bi se tudi Evropa lahko izognila terorističnim napadom, če bi ostro spremenila odnos do notranje varnosti. V evropskem razumevanju bi to vsaj mejilo na kršenje človekovih pravic. "Na prvem mestu je vedno varnost ljudi, vse ostale pravice pridejo na vrsto kasneje," je še prepričan Yal.

Razkorak med judovsko in arabsko družbo ne obeta skorajšnjega miru. Ljudje eni drugih ne sprejemajo, prav tako niso zadržani z žaljivkami. Za zmernejša stališča nekako ni prostora. Tudi Agnes, katere stari starši so po drugi vojni prišli v Izrael, se strinja, da so številni posnetki z Zahodnega brega in Gaze podobni tistim iz slovitega jeruzalemskega muzeja holokavsta Yad Vashem. "Slika res ni lepa, stvari bi bile lahko drugačne, a v tem trenutku drugače ne gre. Zgodovina nas je naučila, da je samo Izrael lahko naša domovina in ko bo treba, jo bomo vsi branili z orožjem. Brez domovine se bodo pregoni in pogromi nad nami ponovili."

VARNOSTNIKI POVSOD, A NEVIDNI
Svoje k razkoraku dodajajo tudi mediji in sredstva moderne komunikacije. Po destabilizaciji arabskih držav in spopadih v Siriji se je število raketnih napadov na Izrael močno zmanjšalo, najnovejši strah med prebivalstvom povzročajo napadi palestinskih najstnikov in tudi otrok z noži na nemuslimansko prebivalstvo. Rezultat je običajno ranjen, morda umorjen Izraelec in skoraj vedno ustreljen napadalec. Obe strani nato s krvavimi prizori svojih žrtev prilivata gnev na medsebojni položaj. Izrael se je vsaj v tem primeru soočil z novo, doslej komaj znano grožnjo in vsaj v prvem obdobju so ukrepi proti napadom slabi. Država se brani tudi z zakonodajo in eden od predlogov je, da bi po novem za svoja dejanja pred sodišči odgovarjali že 12-letniki, saj posamezni napadalci niso niti v puberteti. Tudi to je na nasprotni strani izzvalo ostre odzive.

A samo plavanje in prvenstvo v Netanyi vseh težav ni občutilo. Še več, varnostni položaj na bazenu je bil za akreditirane osebe celo bolj liberalen kot na zadnjih tekmovanjih v Kazanu, Dohi, Berlinu in Herningu, kjer so bila pravila strožja. Oboroženih oseb v hotelih in na bazenu takorekoč ni bilo opaziti. "Ne skrbite. Varnostnikov je povsod dovolj, le vidite jih ne, saj niso izpostavljeni," pa je to pokomentirala prostovoljka zrelih let Judith, ki je bila na EP zadolžena tudi za slovensko reprezentanco.