Vaterpolska zveza se koplje v dolgovih vse od časa predsednikovanja zloglasnega ptujskega podjetnika Milana Krajnca, ki je zvezi predvidoma odtujil okrog sto tisoč evrov in proti kateremu postopek na sodišču še vedno poteka. Kriza je dosegla vrhunec v času kvalifikacij za EP 2014, ko slovenska reprezentanca po dobrem začetku ni odpotovala na zadnji kvalifikacijski turnir v angleški Sunderland, ker zveza preprosto ni uspela zbrati 15 tisoč evrov za pot in bivanje. Prav takšen znesek je nato kot kazen morala nakazati evropski plavalni zvezi LEN. Da bi se izognila podobnim težavam, zveza reprezentance, ki že skoraj dve leti ni odigrala nobene tekme, za nov cikel kvalifikacij raje sploh ni prijavila.
Po slovesu Krajnca je vlogo v. d. predsednika začasno prevzel Marko Troppan, oče nekdanjega selektorja in trenerja ter zdaj spet aktivnega igralca Primoža Troppana, ki pa se je te funkcije ves čas otepal. Šele ko je na seji predsedstva postavil ultimat, da tega ne želi več početi, je bil septembra lani za novega predsednika izbran 30-letni Rok Vehovec, nekdanji vaterpolist Triglava, ki je sicer zaposlen kot pravnik na Družbi za upravljanje terjatev bank. Ta je postavil ekipo mladih zanesenjakov, po večini bivših vaterpolistov, ki zdaj poskušajo napraviti kakšen čudež, a se ti seveda ne dogajajo kar tako.
VK LJUBLJANA
ODKRITO NA NASLOV PRVAKA
Pogled na letošnjo lestvico državnega prvenstva marsikoga preseneča. Prepričljivo in brez poraza namreč vodi Ljubljana, ki pod tem imenom tekmuje prvič. Gre za naslednika kluba, ki je nazadnje nastopal kot Olimpija Slovan ter ima pokrite vse selekcije. Kot pravi predsednik Andraž Žurman, je ob 120 aktivnih članih njihova primarna naloga delo z mladimi, financirajo pa se zgolj iz članarin in prispevka mestne občine. Žurmana veseli, da so spet sestavili tudi člansko ekipo iz večine igralcev, ki so kot Olimpija leta 2007 osvojili naslov državnih prvakov. Ob Žurmanu, ki je ob predsednikovanju tudi prvi vratar, so najbolj znana imena Andraž Verač, Martin Puš, David Kecman, Gregor Merlak in Jaka Škof, Jure Škof pa je trener ekipe. Malce pred koncem rednega dela lige je bolj ali manj že jasno, da se bosta za nov naslov prvaka na tri zmage pomerila Ljubljana in Triglav. "Odkrito merimo na naslov, saj menimo, da smo za odtenek boljši od vseh ostalih ekip," ambicij ne skriva Žurman, ki ob tem dodaja, da fantje igrajo praktično brezplačno in zgolj iz veselja do tega športa.
DOLGOV ŽE ZA 300 TISOČ EVROV
Kot pravi zdaj že ne več tako novi predsednik, je položaj še naprej izredno slab. "Dolgov je res ogromno. Povzpeli so se že na okrog 300 tisoč evrov. Najprej smo se morali boriti za odprtje računa, ki je bil zablokiran, potem smo uspeli nekaj denarja celo počrpati in poplačati nekaj upnikov, a se je nato spet začela spirala blokad računa. Trenutno pripravljamo prisilno poravnavo, kolikor bo to uspelo. Drugače res ne vem, kaj bi še lahko naredili. Nekaj bodo zagotovo morali prispevati klubi. Skušali bomo pridobiti vsaj kakšnega manjšega sponzorja, čeprav bo seveda težko. Program bi potem izvajali prek javnih sredstev."
Vehovec je zadovoljen vsaj s tem, da tekmovanja v okviru državnih prvenstev potekajo nemoteno: "Zdaj torej pripravljamo predlog za prisilno poravnavo, potem sledi dogovarjanje z upniki, če bi se s tem strinjali, kakšni pogoji so za njih sprejemljivi. Pozna se, da je zveza že dolgo časa povsem brez sponzorjev. Največ dolga je iz naslova kreditov, ki jih je pridelal še Milan Krajnc in se potem niso nikoli vračali. Pri eni od bank se je manjši del kredita poplačal, pri drugi je še vedno zelo visok. Dolga je res preveč, da bi ga skušali sanirati prek sponzorjev, zato druge možnosti kot prisilne poravnave ne vidim."
Pred časom, v času volitev novega predsednika, se je omenjala tudi pomoč vaterpolski zvezi s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. "Prek njih smo imeli možnost najetja kratkoročnega posojila, a za nas glede na zdajšnjo zadolženost to ne bi ničesar spremenilo. Težko jemljemo kredit, za katerega vemo, da ga ne bomo mogli vrniti," se krute realnosti zaveda Vehovec.
Medtem so reprezentance v kvalifikacijah za EP 2016, ki ga bo po desetih letih, ko je na njem zadnjič sodelovala tudi Slovenija, spet gostil Beograd, že odigrale prve turnirje. Slovenija se prvič po osamosvojitvi v cikel kvalifikacij za EP, ki ga je leta 2003 tudi gostila, sploh ni vključila. "Predsedstvo je na svoji seji sprejelo odločitev, da se zaradi nezmožnosti, da bi reprezentanco poslali na potovanja, v cikel kvalifikacij za EP 2016 raje ne prijavimo. Za ta korak smo se odločili predvsem zato, da ne bi dobili ponovne kazni, če reprezentance ne bi uspeli poslati na enega od kvalifikacijskih turnirjev," pojasnjuje Vehovec.
Strokovni svet je za novega selektorja članske reprezentance imenoval trenerja Triglava Aleša Komelja, ki pa bo moral na prevzem te naloge še nekoliko počakati. "Uradnih tekem seveda še ne bomo igrali, skušali pa bomo odigrati kakšen prijateljski turnir, kar je spet odvisno od sanacije finančnega položaja. Pri mlajših kategorijah, kjer je selektor Tadej Peranovič, bomo v kvalifikacijah še sodelovali, pri čemer računamo na pomoč klubov in staršev. Letos so fantje igrali kvalifikacijski turnir za evropske igre v Bakuju, kar je šlo pod okvir OKS, nekaj pa so prispevali tudi starši. Če imaš blokiran račun, spet je blokiran od novembra lani, težko karkoli izvajaš ali črpaš sredstva za programe," je predsedniku zveze jasno, koliko je ura.
KLUBI SOGLAŠAJO S PRISILNO PORAVNAVO
Za mnenje, ali je prisilna poravnava najboljša rešitev za vaterpolsko zvezo, smo se pozanimali tudi pri klubih. Dušan Lončarevič, alfa in omega koprske Žusterne, pravi, da so prisilno poravnavo ali stečaj kot rešitev za zvezo predlagali že pred dvema letoma. "To je res edina možnost, saj tako ne gre več. Ne razumem pa, kako bi lahko zvezi pomagali klubi, ki se komaj borimo za svoj obstoj. Še dobro, da smo vsaj na pozitivni ničli," pravi ena od legend koprskega vaterpola.
Zvezo podpirajo tudi pri vodilni ekipi prvenstva, Ljubljani. Predseduje ji Andraž Žurman, ki je tudi njen vratar: "Pri Ljubljani se vsekakor zavzemamo za to, da se zveza postavi na noge, in smo pri tem pripravljeni sodelovati. Bojim pa se, da ne bo šlo čez noč, ampak je to dolgoleten proces. Ali je prisilna poravnava prava rešitev za zvezo, težko rečem, a če ni mogoče najti drugačne, potem jo podpiram."
Podporo pri svojih odločitvah ima zveza tudi pri mariborskem Braniku: "Strinjamo se z idejami zveze o prisilni poravnavi, saj druge rešitve ne vidimo. O tem, ali bi kot klub zvezi lahko kako pomagali, pa do zdaj nismo govorili," je bil kratek predsednik mariborskih vaterpolistov Robert Grubišić.
POLŠAK: ČE SAMO TARNAŠ, NI NIČ
Bolj zgovoren je bil Tomaž Polšak, ki je na spletni strani Akademskega vaterpolskega kluba Triglav iz Kranja zapisan kot njegov predsednik, čeprav sam pravi, da to že nekaj časa ni več, saj je od funkcije odstopil. "Prisilna poravnava je še najboljša možnost, da se začne delati. V ozadju ne smejo biti skriti lastni interesi, kot se je dogajalo do zdaj. Če bi na zvezi znali poiskati sponzorje, kot jih je kot predsednik znal Matjaž Rakovec in še kdo pred njim, bi se hitro lahko našla še kakšna rešitev. Če samo tarnaš, ni nič. Osnova vsega je, da pri zvezi končno stopijo skupaj in se med sabo zmenijo, kako bodo delovali, ne pa, da se med sabo 'koljejo', kot so počeli, ko sem bil še zraven. Prav zaradi takšnih stvari sem se raje umaknil iz vaterpola," je na slovensko specifiko še opozoril Polšak.
