Sporne so predvsem norme, ki jih je Mednarodni olimpijski komite postavil (skupaj z Mednarodno atletsko zvezo) kot mejnik za udeležbo na drugem največjem športnem dogodku na planetu Zemlja. MOK čedalje bolj omejuje število udeležencev v posamičnih športih, predvsem pa atletiki.
Mednarodna atletska zveza je tako kot za letošnje svetovno prvenstvo v Pekingu tudi za Rio 2016 uvedla le ene vstopne norme za udeležence, in ne več dveh (v preteklosti so bile tako imenovane norme A in norme B), s čimer ni nič narobe, saj so zdaj kriteriji za nastop na največjih tekmovanjih povsem jasni in ni več možnosti, da bi tekmovalci morebiti prišli na velika tekmovanja po bližnjicah.
Vprašanje je seveda, zakaj so uvedli tako visoke vstopne norme. MOK se je odločil, da bo omejil število atletinj in atletov na 2005, kar pomeni, da bo v Braziliji nastopilo več kot sto atletov manj kot v Londonu 2012.
Prednost tega je v zgoščenosti kvalitete, slabost pa, da bo s spiska atletskih držav na OI odpadla skoraj polovica držav, ki so nastopale do zdaj. Za MOK je to seveda zelo dobrodošlo in morda tudi za olimpijske igre, zelo slabo pa je za svetovno atletiko in s tem za Mednarodno atletsko zvezo. To je bila verjetno še zadnja od mnogih zelo slabih potez, ki jih je potegnil dolgoletni predsednik mednarodne zveze Senegalec Lamin Diack (avgusta se poslavlja z mesta predsednika IAAF).
Dejstvo je, da je atletika najbolj gledan šport na olimpijskih igrah in bo tudi v prihodnje, zato je bilo izhodišče za pogajanje IAAF mnogo boljše kot izhodišče MOK-a. Pa se je Diack pustil prepeljati žejnega prek vode (ali pa tudi ne) in pristal na nekaj, kar je svetovni atletiki v veliko škodo.
S tako visokimi normami (mnogih ne izpolni niti 32 atletov na leto) bodo še zmanjšali zanimanje za ta šport med mladimi, saj se bo v prihodnosti iz malih držav skoraj nemogoče prebiti na velika tekmovanja in posledica bo drastično upadanje zanimanje mladih za treniranje v kraljici športov.
Olimpijske igre so glavno atletsko tekmovanje, ki je na sporedu vsaka štiri leta, in so za atletiko to, kar je svetovno prvenstvo za nogomet. Ker pa atletika nima sistema kvalifikacij, kot jih ima nogomet (in niti približno ne tako odmevnega tekmovanja, kot je recimo liga prvakov na klubskem področju), niti nima sistema kvalifikacij, kot jih imajo drugi posamični športi, je počasi lezla na margino športov, s takimi ukrepi pa bo padla v brezno. Ugled atletike je v očeh javnosti zaradi dopinških afer (primer Rusija) in doseganja rezultatov v nenavadnih pogojih (izjemni rezultati v neregularnih pogojih in na »čudnih« mestih) že tako ali tako okrnjen in izgublja mlade, z ostrimi normami pa bodo omenjeni dve stvari prej spodbudili, kot zajezili.
Vsi atletinje in atleti, ki bodo izpolnili zapisane norme, bodo lahko nastopili na olimpijskih igrah, toda, kot kažejo podatki na svetovnih lestvicah, bo kar nekaj disciplin, v katerih norme ne bo doseglo 32 atletov, kolikor naj bi jih nastopilo v Riu. Za zdaj je omejeno samo skupno število nastopajočih atletov – 2005 in še ni omejitev za nastop v posamičnih disciplinah. Toda verjetno bodo omejitve zelo podobne tistim za svetovno prvenstvo v Pekingu.
Za SP v Pekingu so naslednje omejitve (za moške in ženske): 56 atletov za 100 in 200 metrov, 48 atletov za 400 in 800 metrov, 45 atletov za 1500 metrov in 3000 metrov z zaprekami, 40 atletov za 100 metrov z ovirami, 110 metrov z ovirami in 400 metrov z ovirami, 32 atletov za vse tehnične discipline in mnogoboj, 16 štafet za 4 x 100 in 4 x 400 metrov, ter kvalifikacije za 5000 metrov, 10.000 metrov, maraton in hojo.
TEHNIČNE DISCIPLINE
V oči posebej bodejo visoke norme v tehničnih disciplinah (v tabeli), saj je v letu 2014 le v dveh disciplinah predpisano olimpijsko normo izpolnilo več kot 32 (kvota za OI) atletinj ali atletov. Zanimivo, da so v tekih, tako sprintih kot na srednjih progah, norme za OI ostale iste, v teku na 5000 metrov za moške so jo celo omilili (glede na norme za SP v Pekingu). V nekaterih tehničnih disciplinah in mnogoboju bodo morali slovenski atletinje in atleti izboljšati državni rekord, če bodo želeli doseči normo za Rio.
Nekatere evropske zveze so se že odzvale na norme. Avstrijska zveza je poslala protestno pismo tako na IAAF kot novo izvoljenemu predsedniku evropske zveze Norvežanu Sveinu Arneju Hansnu. V pismu zahteva, da se še enkrat določijo norme za Rio in jih prilagodijo rezultatom v preteklem tekmovalnem letu.
POMEMBNI DATUMI
1. 1. 2015 – začetek kvalifikacijskega obdobja za 10.000 metrov, maraton, hojo, mnogoboj in štafete
1. 5. 2015 – začetek kvalifikacijskega obdobja za vse ostale discipline
10. 7. 2016 – konec kvalifikacijskega obdobja
12. 7. 2016 – oznanitev kvalificiranih za OI in morebitna dopolnitev po lestvici IAAF
