Ne nazadnje pa se je odločil tudi za menjavo na trenerskem stolčku, ko je Tomija Šmuca zamenjal Bogdan Kotnik. Z njim smo ocenili sezono in spregovorili tudi o prihodnosti kluba, ki se je pred sezono znašel pred propadom, zdaj pa išče pot iz rdečih številk.
Če potegnemo črto pod vsem dogajanjem na in ob parketu, kako bi ocenili sezono ACH Volleyja?
Če pogledamo z rezultatskega vidika, smo dosegli minimalne standarde, ki jih moramo. Ne morem pa se znebiti občutka, da je bila ekipa vso sezono sposobna odigrati boljše. Za to je nekaj objektivnih razlogov. Eden od teh je, da smo relativno pozno sestavili ekipo. Manjkalo nam je tudi igranje v srednjeevropski ligi, to je tekmovanje, v katerem ekipa raste, odigra nekaj močnejših tekem. Če vso sezono igraš na ravni slovenske lige, težko dvigneš ekipo. V ligi prvakov smo imeli močno skupino, tam bi težko iztržili kaj več. Ker smo imeli občutek, da lahko ekipa bolje igra, boljše trenira, smo se odločili za menjavo trenerja in s tem skušali predramiti ekipo. Na koncu očitno ni bil razlog le treniranje, trener sploh ne, ampak je v ekipi manjkal igralec, ki bi imel več predrznosti. Videlo se je, da ob vodstvu igramo dobro, ko smo zaostajali, pa smo se težko pobrali. Na koncu lahko rečem, da je bila finalna serija dobra tudi z vidika naše igre in zanimiva za vse, ki v Sloveniji spremljajo odbojko.
Med sezono ste velikokrat omenili, da veliko šteje tudi umetniški vtis ekipe, in ne le rezultat. Kakšnega je po vašem mnenju pustila ekipa ACH Volleyja v finalni seriji proti Calcitu Volleyballu?
Mislim, da je ekipa igrala solidno. Z izjemo tekme v Kamniku, ki jo je izgubila, je tudi na drugih tekmah zanihala v igri, toda vse skupaj je bilo solidno, razmerje je bilo takšno, kot je moralo biti. Toda če igraš vso sezono slovensko ligo, so tekme slabše. Vse ostale ekipe bolj napredujejo, ko igrajo z nami, kot pa mi. Za prihodnost je pomembno, da bi se našel pravi sistem v srednjeevropski ligi, seveda pa moramo igrati tudi v Evropi, brez tega ne moremo napredovati.
Ker smo imeli občutek, da lahko ekipa igra bolje, boljše trenira, smo se odločili za menjavo trenerja in s tem skušali predramiti ekipo. Na koncu očitno ni bil razlog le treniranje, trener sploh ne, ampak je v ekipi manjkal igralec, ki bi imel več predrznosti.
Omenili ste že, da je bila ena od napak v pretekli sezoni ta, da ste pozno sestavili ekipo. So temelji za naslednjo sezono že postavljeni?
Relativno malo igralcev ima veljavno pogodbo, zato nas čaka naporno poletje. Nismo več v položaju, da bi zgodaj podpisovali pogodbe, ker so klubi, s katerimi želimo konkurirati v Evropi, finančno močnejši. Čim prej bomo skušali sestaviti ogrodje ekipe, za ostalo pa bomo verjetno prisiljeni počakati vse do avgusta ali septembra. Od fantov, ki so v letošnji sezoni igrali za ACH Volley, imata pogodbi samo Mario Koncilja in Jan Klobučar z možnostjo odhoda z določeno odškodnino. Tu je še David Kumer, ki je bil vso letošnjo sezono poškodovan, vsi ostali pa so brez pogodb.
Že pred lansko sezono je bil eden od ciljev ACH Volleyja sestaviti močno ekipo predvsem iz slovenskih fantov, kakšno sestavo lahko pričakujemo za sezono 2015/16?
Vedno si prizadevamo za to, da bi bila ekipa čim bolj slovenska, a nam to iz različnih razlogov ne uspe vedno. Moramo obdržati standard treniranja in odnosa. Nekateri mladi slovenski odbojkarji se kdaj ustrašijo, drugi si predstavljajo, da lahko dobijo ne vem kakšne pogoje, na koncu pa se moramo vedno reševati s tujci. Tisti domači igralci, ki bi bili za nas velika okrepitev, pa so bolj ali manj nedosegljivi.
Letos so bili v ekipi štirje tujci: Eric Mochalski, Nathan Roberts, Sem Dolegombai in Michal Kozlowski, ki se je pridružil sredi sezone. So zadovoljili vaša pričakovanja?
Za tujce je vedno tako, da potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo. Mochalski je na koncu odigral zelo dobro. Vedeti moramo, da so Američani in Kanadčani pri enaindvajsetih letih primerljivi z evropskimi igralci pri osemnajstih letih. Z večjim obsegom treninga je proti koncu sezone rasel in se izkazal za zelo dobrega igralca, ima pa še veliko prostora za napredek. Roberts je nedvomno kakovosten igralec, vedeli smo, da ima težave s poškodbami, vendar je bil za nas ugoden, za nameček pa se je takrat poškodoval Jan Klobučar, za katerega nismo vedeli, kdaj se bo vrnil na parket. Za Sema je bila to prva sezona daleč od doma, v reprezentanci deluje bistveno bolje kot tukaj, tako da ni bil velika dodana vrednost. Tudi Kozlowski pa je v finalni seriji pokazal, da bi nam bilo brez njega težko, čeprav lahko tudi on igra bolje. Poznalo se mu je, da je prvo polovico sezone slabo treniral, ker je bil na Poljskem med štirimi podajalci in praktično ni igral.
Nekateri mladi slovenski odbojkarji se kdaj ustrašijo, drugi si predstavljajo, da lahko dobijo ne vem kakšne pogoje, na koncu pa se moramo vedno reševati s tujci.
Kakšna pa je prihodnost ACH Volleyja v ligi prvakov? Se bo najelitnejše klubsko tekmovanje v Ljubljani še igralo?
Seveda, saj je to praktično smisel našega kluba in tudi v naslednji sezoni bomo skušali čim dražje prodati svojo kožo.
Pred začetkom sezone se je veliko govorilo o finančnih težavah, tudi o črnem scenariju, kakšno je trenutno finančno stanje kluba?
Glede na to, kakšno je bilo stanje pred letom dni, je zdaj bolje, kot smo si predstavljali. Vse skupaj se nam je izšlo, kot smo pred začetkom sezone načrtovali. Nekateri prilivi sicer nekoliko zaostajajo, vendar mislim, da bomo do konca sezone več kot prepolovili dolg, ki smo ga imeli lansko leto ob koncu sezone. Zdaj nam ostane še naslednja sezona, da to saniramo. Konec naslednje sezone ACH Volley prav gotovo ne bo več v minusu. Proračun za naslednjo sezono bo ostal približno enak, kot je bil v letošnji sezoni.
