Športni sferi boj med ZDA in preostalim svetom ni prav nič tuj, pa čeprav gre včasih le za pretirano opozarjanje na razlike in primerjave, ki so bolj kot ne zanimive le za navijače. Tako je recimo v košarki in atletiki ter še v nekaterih drugih športih, ki jim v Ameriki načrtno posvečajo več pozornosti. Mednje zelo visoko spada tudi plavanje, ki v določeni meri ne more ubežati primerjavi moči med obema svetovoma. Tradicionalni decembrski dvoboj med ZDA in Evropo to le še potrjuje.
Na drugi strani tega, včasih za lase privlečenega rivalstva pa je neka druga zgodba, ki niti ni nujno prav neposredno povezana z omenjeno primerjavo teh dveh delov sveta, ampak gre preprosto za vse bolj opazno smer, v katero gre svetovno plavanje. Vse več plavalnih zvezd, ki se z dosežki lahko najdejo v uvodu tega zapisa, je namreč vse mlajših oziroma se starostna meja, ko plavalka ali plavalec začne osvajati zlate medalje ter postavljati svetovne rekorde, vse bolj niža. Nekoč prelomnica dveh desetletij je zdaj že zdavnaj pozabljena, saj se je ta premaknila na komaj dopolnjeno polnoletnost ali celo prej. Mladi plavalni talenti z rezultati na velikih tekmovanjih postanejo že svetovne zvezde, ko se komaj uvrstijo šele v člansko konkurenco. Vendar tudi tukaj se, čeprav še ne tako strokovno in medijsko izpostavljena, več kot ponuja primerjava med mladimi ameriškimi zvezdami in še mladoletnimi junaki iz drugih delov sveta. Glede na zadnje zgodovinske dosežke ameriških najstnic Franklinove in Ledeckijeve, pred dobrim desetletjem tudi Phelpsa in še nekaterih drugih plavalcev, se pojavlja vprašanje, ali dvoboj let in hitrih uspehov vseeno ne dobiva država onstran Atlantika. "Tema je kompleksna in tudi nevarna. Če začneš govoriti o tej zadevi, lahko pride do nekih domnev, kaj bi lahko bil vzrok za to, o čemer se govori, in si hitro na tankem ledu. Je pa zanimivo, saj tudi nas strokovnjake zanima, kako je to mogoče," je o še precej neraziskani temi uvodoma dejal Dimitrij Mancevič, trener plavanja, po rodu Belorus, ki je dolgo deloval v slovenski reprezentanci in delal predvsem s Petrom Mankočem, ter nekdanji selektor turške reprezentance, ki zdaj dela v domovini.
Če imaš talent …
Da so svetovni prvaki in prvakinje vse mlajši in za nekatere pri celo nerazumno rosnih letih, je zagotovo vredno raziskave in temeljitega razmisleka. Sploh pa lahko to dejstvo vzbudi zanimanje, ker gre za šport, ki zahteva dobre fizične sposobnosti. A čeprav se s to temo ukvarjajo nekateri strokovnjaki, bistvenih raziskav, ki bi pokazale določene smernice, vseeno ni. V prvi vrsti se je tako treba opreti na dejstva, ki so že znana. "Najprej moramo govoriti o uradni razlagi. O tem, kaj o tej temi pravi znanost, ki govori o izjemnih talentih. Phelps je na primer svoj talent potrdil z 18 zlatimi olimpijskimi kolajnami, ki jih je osvojil v svoji poznejši karieri, kar je talent brez primere! Ko se pogovarjaš z njegovim trenerjem Bobom Bowmanom in ga vprašaš, kaj je pravzaprav Phelpsova odlika, on to potrdi in pravi, da je talent brez primere. Ker se je pri 15 letih uvrstil v finale olimpijskih iger na 200 metrov delfin, ki je ena najtežjih disciplin v plavanju, in to samo z enim treningom na dan," je na prvi in osnovni pogoj za uspeh opozoril Mancevič, ki je pri tem izpostavil tistega, ki je povsem spremenil pogled na plavanje in na to, do kakšnih rezultatov je mogoče priti, če imaš talent, kot ga je imela "baltimorska krogla". Zdaj Phelps že dolgo časa ne velja več za velikega plavalnega talenta, ampak za največjo zvezdo tega športa in najuspešnejšega olimpijca vseh časov, na začetku kariere pa je bil ravno talent tisti, zaradi katerega je zablestel že v najstniških letih. "Za Bowmana je kriterij talenta to, da z enim treningom na dan prideš tako daleč. Šele potem ko se je uvrstil na olimpijske igre, je začel trenirati dvakrat dnevno. Torej on pravi, da je treba plavalca najprej pustiti, da pride do maksimalnega rezultata z enim treningom na dan, nato vidimo, ali je ta rezultat blizu svetovnemu vrhu, pa gremo na dva treninga in potem plavalec 'eksplodira', da doseže svetovni rekord. To je pač njegova razlaga, ki ji moramo prisluhniti, ker je plavanje šport, ki se ves čas razvija," je razložil Mancevič, ki je z ameriškim trenerjem sodeloval v Turčiji.
Talent plavalca pa gre z roko v roki z zgradbo telesa. Medtem ko v nekaterih športih tekmovalci različnih rasti ali postave to nadomestijo z drugimi elementi igre, v plavanju nekoliko manjši plavalec nima prav velikih možnosti za uspeh. Seveda so izjeme, kot je bila nekdanja olimpijska prvakinja Aileen Riggin s 142 centimetri, a že sama teorija potrjuje, da so to redki primeri. Mancevič pravi, da je to druga razlaga, zakaj so svetovni in olimpijski prvaki vse mlajši: "Mi poznamo starost na potnem listu, torej kronološko starost. To, da se nekdo rodi leta 2000 in je otrok, ki je danes star 14 let, vendar pa je lahko po biološkem razvoju star 11 ali 17 let. Torej strokovnjaki v tem občutljivem razvojnem obdobju človeka dopuščajo šestletni razpon. Oni govorijo o tem, da so to otroci, ki se razvijejo zelo hitro." Poleg Phelpsa sta se v zadnjih letih s hitrim vzponom ponašali tudi Katie Ledecky in Missy Franklin. Prva je postala olimpijska prvakinja že pri 15 letih, medtem ko je dve leti starejša Franklinova do zdaj z velikih tekmovanj odnesla že 10 zlatih kolajn. Je potemtakem za Američane res značilen hiter biološki razvoj?
Lažje pridejo do zdravila
"To je res, a se pojavlja papirni dvom. Po navadi so otroci, ki se hitreje razvijajo, bolj robustni, bolj težki in mišičasti, vendar niso tako visoki, ampak so bolj nizke rasti. In ta rast se hitro konča, prav tako nimajo tako dobrega občutka za vodo. Ker v primeru hitrega razvoja ne pridobijo teh kvalitet, ki bi jim omogočile konkurirati na najvišji ravni. Tako da je ta razlaga z vidika znanosti lahko sprejemljiva, po drugi strani pa se pojavlja tudi dvom, ker to ni značilno za večino. To je ta del, ki je sprejemljiv za vse in ni sporen," je enega izmed razlogov, da so Američani med najboljšimi na svetu že pri 15 ali 16 letih, opisal plavalni trener, ki pa v tej zgodbi ne izključuje niti tiste druge, bolj temne plati medalje. "Obstaja tudi drugi del, ki je spekulativen. Torej, zakaj ravno Američani? Mi vemo, da je Američanom veliko lažje priti do marsikaterega zdravila, kot je to mogoče v Evropi. Tudi za Phelpsa in Lochteja vemo, da sta bila hiperaktivna otroka, kar v Ameriki zdravijo z amfetamini. Oprostite, ampak amfetamin je ena izmed najbolj nevarnih prepovedanih snovi. In če ti 11-letnega otroka hraniš z amfetamini, čeprav ima že tako preveč energije v svojem razvoju, ti pa jo še dodajaš, potem seveda naredi nadpovprečen trening. Tukaj pa se pri Američanih pojavlja še nekaj - okuženost hrane z različnimi kemikalijami. Živalim, ki jih redijo za pridobivanje mesa, recimo perutnine, za hitrejšo rast dodajo rastne hormone in govedu tudi testosterone. To naredijo zato, da je produkcija hitrejša in bolj učinkovita. In seveda vse to nato poje še človek. Na marsikaterega otroka to močno vpliva in vse skupaj potem pripeljejo do hudih reakcij. Ko govorimo o Missy Franklin - to ni samo fenomenalen otrok. Pri takšnih lastnostih, kot jih ima ona, bi bil vsak plavalec fenomenalen," je bil jasen Mancevič. Vendar ne le v ohlapnih pravilih, luknje se v tem pogledu pojavljajo tudi na drugih področjih, predvsem v času, ko preverjajo največ športnikov. "Govori se o tem, da se športniki dopingirajo na način, da to ne počnejo v pripravljalnem obdobju. Zdaj jih lovijo za doping ravno v tem času, štiri do deset tednov pred velikim tekmovanjem, saj se takrat največ trenira, pridobiva se razvojna moč in se uporabljajo prepovedana poživila. Logika dopinške kontrole, ki je zdaj zelo učinkovita, je takšna, da sam sebi v pripravljalnem obdobju ne moreš več pomagati, ker te ujamejo. Ampak bolj je smiselno, da svoje telo oblikuješ že prej. V času, ko še ni oblikovano. V času, ko se razvijaš, uporaba določenih sredstev omogoča izgradnjo telesa, ki je bolj primerna za določen šport. In potem se pojavi človek, kot je Melissa Franklin, ki ima številko čevlja 47. S takšno plavutko - ker to je plavutka za dekle - bo vsaka plavala tako hitro kot ona. Z mini plavutko takoj pride do cilja," je o pomanjkljivostih povedal Mancevič.
Drug sistem, drugi rezultati
Razloge za ameriške uspehe lahko najdemo tudi v enem drugem, že potrjenem sistemu, ki se ravno v takšnih športih izkazuje za učinkovitega. V ZDA so že pred več desetletji vzpostavili šolski sistem športa, ki poleg atletike daje največji poudarek prav plavanju, tako da imajo otroci že v prvih razredih osnovne šole nekajkrat na teden obvezne ure plavanja. Slednje pa se jasno ne izkaže kot prednost že takoj, ampak v poznejših letih plavalnega razvoja. "Ni prednost, da začneš prej trenirati. Prednost je v enem treningu. Ker en trening otroku omogoča razvoj, dva treninga pa ta razvoj že zavirata. Otroku, ki raste, namreč preprosto manjka energije. Torej moramo paziti na ta odziv. Mislim, da je tukaj ta četrta razlaga, da so trenerji postali bolj pozorni. Zdaj plavalcev ne trenirajo po standardnem programu, ampak gledajo, koliko treninga potrebujejo. Postali smo bolj humani do mladih otrok. Ne gonimo jih na slepo, kot neko čredo, ampak jih razvijamo v skladu z njihovimi sposobnostmi," je o ameriškem šolskem sistemu dejal Dimitrij, ki bolj kot v tem delu sistema prednost vidi v ogromni bazi plavalcev, ki naredi prav tako veliko selekcijo: "V Ameriki se samo na izbirno tekmo pripravlja 40.000 plavalcev. Oni se pripravljajo, da bi šli skozi sito in se udeležili nacionalnih preizkusnih tekmovanj. In to sito ni samo sito po talentu, pridnosti na treningu, prebrisanem treningu, fenomenalnih trenerskih lastnostih, ampak tudi po psihologiji. Ker tisti, ki je zmagal na nacionalnih preizkusih v Ameriki, ni samo dobro psihološko pripravljen. Ampak je to samo posledica selekcije." Ameriški športniki se vseeno zdijo vselej najboljši ravno na velikih tekmovanjih, kjer zablestijo v polnem sijaju. Večkrat se zdi, da so psihološko izjemno dobro pripravljeni in neobremenjeni, pa čeprav se prvič znajdejo v takšnem položaju. "Američanom je veliko težje priti do uvrstitve na olimpijske igre kot Evropejcem, vendar ko pridejo do olimpijskih iger, je kolajna že skoraj tu (smeh). Ali je to štafeta ali pa rezervna štafeta, vedno pridejo s kolajno. Tako da je ta ekipa, ki pride na olimpijske igre, nabita s pozitivno energijo. Ker vsak ve, da je zaradi Phelpsa, Lochteja in štafete že zmagovalec," je o razlogih za ameriško sproščenost na velikih tekmovanjih prepričan Mancevič.
Še zdaleč ne samo oni
Naslednja ameriška zvezda, ki bi lahko čez nekaj let nadomestila Phelpsa, bo očitno Michael Andrew, ki je v ZDA nov šolski plavalni up, saj se je pred dobrim mesecem kot prvi 14-letnik spustil pod mejo 20 sekund na 50 jardov (45,72 metra) prosto, poleg tega je v svoji starostni kategoriji predhodnikom prepustil le en rekord - na 200 jardov prsno. A četudi bo Andrew nekoč upravičil svoj talent v članski konkurenci in na zmagovalni način predstavljal ameriško zastavo, ima svoje zvezde v plavanju tudi preostali svet. V slednjem med mladinskimi selekcijami prevladujejo plavalci iz dežele tam spodaj, saj imajo v lasti večino mladinskih svetovnih rekordov, vendar med člani trenutno vsa pozornost pripada predvsem sedemnajstletni Rüti Meilutyte. Litovka je tako kot Ledeckyjeva pri 15 letih postala olimpijska prvakinja, lani pa še svetovna rekorderka na 100 metrov prsno. "Moramo vedeti, da tako izvrstnih rezultatov ne dosegajo le ameriški plavalci, ampak se takšni mladi plavalci najdejo tudi med Evropejci. Samo če omenim Federico Pellegrini, ki je zlate kolajne osvajala že pri 16 in 17 letih, ko je postala evropska prvakinja, res pa ni bila olimpijska prvakinja. Lahko bi se spomnili tudi na Laure Manadou, ki je pri 15 letih postala olimpijska in svetovna prvakinja. Še prej smo imeli veliko več mladih tekmovalk, in sicer od Madžarke Krisztine Egerszegirjeve do Nemk in Rusinj, tudi v Avstraliji se najde katera mlada tekmovalka, recimo Emily Seebohm. Vendar so to bolj posamezni primeri,« je tehtnico na ameriško stran nagnil Mancevič, ki je veliko sodeloval tako z ameriškimi trenerji kot tudi z evropskimi, saj je v zadnjih letih delal že s kazahstansko, estonsko in turško zvezo.
