Bolj sem sproščen, če imam proste roke

JERNEJ KRUDER, 'BAD BOY' SLOVENSKEGA PLEZANJA


Mnogim se zdi nekoliko nenavadna ideja o plezanju po stavbah, ograjah in uličnih objektih ter finalni tekmi s steno nad Ljubljanico. Kje se vam je porodila?
V zvezi s to tekmo sem se povezal z ekipo Extrema. Njihova je bila tudi zamisel, da bi promocijski video, ki smo ga posneli za prejšnje izvedbe tekme Triglav The Rock, prestavili v tekmovalno obliko. Ker kot tekmovalec vem, da ti objekti niso primerni za profesionalne plezalce, sem rekel, da bi morali še nekaj dodati, da bi od tega kaj imeli tudi profesionalci. Na koncu smo se odločili, da bodo na objektih v Ljubljani tekmovali samo amaterji, najboljših šest pa se bo uvrstilo v finale nad Ljubljanico s povabljenimi tekmovalci.

Pa bo za plezanje po objektih težko dobiti dovolj ljudi, ki tega sicer ne počno?
Mislim, da smo ljudi s to idejo kar prepričali. Ta ni prva na svetu, tudi sam sem bil že na nekaj takšnih izvedbah, denimo v Pragi. Tam sem videl, da ljudje v tem zelo uživajo. Res pa je, da je za takšno plezanje težko najti termine, zato smo tem objektom dodali še nekaj izzivov po plezalnih centrih v Ljubljani.

In kateri bodo vsi ti objekti?
Tega natančno niti ne vem, to sem zaupal ekipi Extrema. Verjamem, da so izbrali dobre lokacije in da bodo te tekmovalcem všeč.

Za finalno smer je bilo rečeno, da boš ob napaki padel v Ljubljanico. Ker bo šlo za balvan, pa bodo v Ljubljanico torej padli tudi tisti, ki bodo splezali do vrha.
V obeh primerih bo tekmovalec na koncu svojega nastopa končal v vodi. Bo pa to lažje iz konca smeri, ker bo padec bolj nadzorovan. Če boš padel med gibanjem v steni, bo to bolj zanimivo za občinstvo, ne pa tako prijetno za samega plezalca.

Do poškodb ne bi smelo priti?
Ne. Izbrali smo mesto, kjer stena ni visoko nad Ljubljanico. Tega si tudi finančno ne moremo privoščiti. Višje kot štiri metre nad vodo plezalci torej ne bodo.

Nenavadna je tudi odločitev, da pri plezanju ne bo dovoljena uporaba nog.
Glede na to, da je letos izvedba The Rocka malce drugačna kot prejšnja leta in ne spada med sama tekmovanja mednarodne organizacije, si pravila lahko tudi malce priredimo. Takšno plezanje je zanimivo za občinstvo, pa tudi sami plezalci pogosto trenirajo moč rok, tako da v plezalni steni ne uporabljajo nog. Tako se mi zdi to kar dobra poteza.

Je konkurenca že znana?
Poleg mene bo na tekmi še po pet Slovencev in Slovenk iz reprezentance. Manjkala bosta le Janja Garnbret in Domen Škofic, ki imata svoje obveznosti, Janja pa je tudi rekla, da se ji to zdi malce predaleč od plezanja. Od tujcev so udeležbo že potrdili po štirje moški in ženske, seveda samo Evropejci, saj si drugih ne moremo privoščiti. Ti prihajajo iz Španije, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Belgije. Za zdaj je vprašljiva le Belgijka, ker je ta država še na rdečem seznamu.

Koliko pa vi pogrešate tekme, ki jih od začetka pandemije sploh še ni bilo?
Eno mednarodno tekmo sem okusil vsaj v marcu, preden so se meje zaprle. Tam sem kljub poškodbi roke prišel do finala, pozneje pa mi je celo malce odleglo, da sem pomlad lahko preživel na naravnih stenah v Sloveniji. Je pa res, da dogajanje na tekmovanjih že malce pogrešam.

Pred kratkim ste se vrnili iz Dolomitov. Kaj ste plezali tam in kakšno težavnost?
Poleti, ko je prevroče plezati na balvanih in na krajših stenah v dolinah, sem se odločil, da odpotujem v Švico in Italijo. V Švici sva s kolegom iz Španije preplezala dve kar težki smeri z oceno 8A. Varovanje ni bilo klasično, ampak si moral znati uporabiti, kako se boš zavaroval. Prva stena je bila dolga 300 metrov, druga celo 600. Potem sem združil moči še s prijateljem iz Belgije, s katerim sva plezala v Dolomitih. Preizkusila sva tudi malce težjo smer težine 8C, a nama ni uspelo priti do vrha, saj sva preveč časa zapravila za najtežji del smeri. Odločila sva se, da se septembra vrneva in celotno steno preplezava v enem kosu.

Nadeli so vam naziv 'bad boy' slovenskega plezanja. Vam je všeč ali vas kdaj tudi zmoti?
Odvisno, s katerega zornega kota je mišljeno. Res je, da z reprezentanco preživim zelo malo časa, saj zelo rad zaidem v skale. Tudi trenerji opažajo, da bolj ko mi pustijo proste roke, bolj sem sproščen na tekmovanjih ter lažje pridem do boljših rezultatov. Imam svoj način treninga in se ne držim načrtov treningov kot drugi tekmovalci. Za zdaj verjamem, da je tak način nujen za moje dobre rezultate. Če je vzdevek 'bad boy' mišljen v tem kontekstu, potem se ga ne sramujem.

Koliko letos sploh še računate na kakšno tekmo na balvanih ali v težavnosti?
Trenutno se sestavlja ekipa za svetovni pokal v težavnosti med 20. in 22. avgustom v Brianconu, sam pa sem že prej povedal, da se te tekme ne bom udeležil, niti ne priprav. Tista ena tekma mi letos ne pomeni toliko kot to, da imam ves čas zase in lahko več časa izkoristim za plezanje v hribih.

Za preboj na OI še obstaja možnost prek EP v Moskvi, če ga bodo uspeli izpeljati. Še verjamete v to možnost ali ste jih že nekako odpisali?
Skrita želja v ozadju še vedno obstaja, čeprav se nočem obremenjevati s tem, ali bo ali ne. Kot kaže trenutno, bodo EP v Moskvi verjetno odpovedali. Če bodo sledili pravilom, kot so naredili za azijsko prvenstvo, se bo odprlo novo mesto z zadnjega SP na Japonskem in skozi ta sistem bi lahko prišel do OI. Med Evropejci sem namreč prva rezerva.