V ženski konkurenci je več ali manj vse potekalo po pričakovanjih. Do novega naslova, 24. v Sloveniji in skupno 31., so prišle Celjanke. Te so bile ponovno superiorne v svetovnem pokalu, ki so ga več kot zanesljivo osvojile. V drugem delu prvenstva in istočasno s tekmovanjem v evroligi pa so se v Celju začele velike težave s poškodbami in boleznimi. Trener Gobec je že v novembru ostal brez Rade Savič, potem se je poškodovala še Barbara Fidel. To je bil tudi glavni razlog, da se Celjanke niso uvrstile na finale četverice v evroligi. Tudi v našem prvenstvu so imele manjše težave, saj so si privoščile dva remija. Vseeno njihov naslov nikoli ni bil vprašljiv, saj je konkurenca kar lepo zaostala.
Zato pa se je odvijala velika borba za mesta v Evropi. Zelo dolgo so na drugem mestu samevale igralke Triglava, ki pa so v zaključku prvenstva malce popustile in ujele so jih Cerkničanke, ki so na trenutke igrale tudi zelo turbulentno. Na koncu je bil Brest malenkost boljši v dobljenih posameznih točkah in pripadel mu je naslov podprvakinj. Za mesta v Evropi, so bile kar nekaj časa v igri igralke Konstruktorja, a v drugem delu popustile. Priložnost se je ponudila tudi igralkam Miklavža, ki pa so si potem privoščile nekaj spodrsljajev. Za zadnjo vstopnico za pokal NBC so do konca kandidirale igralke Proteusa, ki pa so imele nekaj slabih dni. To so izkoristile igralke Ljubelja, kjer sta letos končno dozoreli sestri Mejač, ki so si v zadnjem krogu priigrale evropski nastop.
V boju za obstanek so si igralke Impola, ki so bile novinke v ligi, uspele priigrati malce prednosti pred Ograjco iz Ljubljane. Slednje so bile letos praktično skozi celo sezono nedorasle tekmice ostalim ekipam. Proti koncu prvenstva, ko so Ljubljančanke vendarle malo prevetrile ekipo, so začele vsaj dosegati malce boljše ekipne rezultate, vendar pa to ni bilo dovolj za kakšno točko.
Pred prvenstvom smo videli v glavni vlogi za naslov prvaka v moški A ligi igralce Calcita iz Kamnika. Resni konkurent jim je bil le Triglav, medtem ko se je za Konstruktor, ki je pred sezono ostal brez Sandija Sajka in potem zaradi poškodbe in drugih težav še brez Mitje Gornika, vedelo, da ne bo konkurenčen. Glede na to s kakšno ekipo so Mariborčani začeli prvenstvo, so bili mnogi mnenja, da nimajo kakšnih večjih možnosti za uvrstitev v Evropo. Toda prvo veliko presenečenje s strani bivšega selektorja Bojana Pihlarja smo videli že na svetovnem pokalu. Res so bili nedorasli obema najboljšima ekipama, medtem ko so proti ostalim zelo rutinirano dobivali. V začetku je vse slonelo na veteranu Kirbišu, potem je vedno bolje začel igrati Luka Sajko. Zaključek prvenstva pa je bil v znamenju mladega Timija Jurančiča, ki je na zadnjih tekmah enostavno eksplodiral.
V prvem delu prvenstva so presenetili igralci Bresta, za katerega nismo pričakovali, da bi se lahko spopadel za mesta v Evropi. Najprej so pripravili presenečenje v Kranju in odvzeli točko Triglavu. Potem je sledil še večji dosežek, zmaga v Kamniku. Kar naenkrat so se znašli tudi kot kandidat za naslov prvaka. Toda potem so se vrstile težave s poškodbami (Velišček, Jurca...) in njihove prodornosti je bilo konec. Za zaključek so imeli veliko smolo, saj so proti Litiji izgubili na zadnji tekmi doma, čeprav so bili boljši v podrtih kegljih. Le en sam, samcat kegelj bi jih odpeljal v Evropo, tako pa so bili razumljivo razočarani.
V boju za naslov sta svojo bitko bojevala Calcit in Triglav, ki sta obenem tudi izboljševala ekipne rekorde na nekaterih kegljiščih. V tem so prednjačili predvsem Kranjčani, ki so skupno z evropskim pokalom kar nekajkrat premagali celo dolgo nedosegljivo mejo 3700 kegljev. Na koncu se je naslov po enajstih letih preselil v Kranj. Za Triglav je bil to enajsti oziroma skupno že devetnajsti naslov prvaka. Lahko rečemo popolnoma zasluženo. Sam uspeh je plod cele ekipe oziroma sedmih igralcev, ki so si več ali manj porazdelili svojo vlogo in so občasno tudi zablesteli s kakšnimi odličnimi rezultati.
Kamničani so jim bili zelo enakovreden nasprotnik, ki pa jih je drago stal domači poraz z Brestom. Mariborčani so bili na koncu več kot zasluženo na tretjem mestu. Srečneži pa so bili Litijani, ki so izkoristili smolo Cerkničanov. Takoj za Brestom sta se uvrstila Enemon iz Hrastnika in Gorica. Slednji so z Makedoncem Manevom uspešno zapolnili vrzel po odhodu reprezentanta Pintariča. Zelo dober vtis so zapustili tudi novinci, igralci Kočevja, toda spomladi jim je zmanjkalo moči in izkušenj in se potem niso mogli rešiti izpada. Presenetljivo slabo jesen so imeli Tržičani, katere je močno prizadel odhod reprezentanta Starmana. V drugem delu so le našli lansko formo in tudi Blaž Čerin se je močno popravil in postal nosilec ekipe. Takrat so postali popolnoma enakovredni ekipam na sredini lestvice.
V prihodnji sezoni bodo v ženski konkurenci namesto Ograjce nastopile povratnice v ligo najboljših, Adria iz Ankarana. Pri moških bodo Kočevce zamenjali igralci Konjic, ki so se morali pošteno potruditi, da so vseskozi odbijali napade pomlajene ekipe Rudarja iz Trbovelj. Slednji so tako napovedali, da bodo že v naslednji sezoni med favoriti za vstop med najboljše z mlado in obetavno trojko Narat in bratranca Predovnik.
