© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
09.03.2023 12:06:45

Veliki smo, če srebro ni dovolj

Martin Metelko

Na 37. dvoransko evropsko prvenstvo v Istanbulu je svoje predstavnike poslalo 47 članic evropske atletike, v štirih dneh pa je nastopilo skoraj 600 atletinj in atletov. Slovenska 12-članska odprava je svoje naloge opravila dobro, tako kot so si zamislili, oziroma načrt je izpolnjen.

V Istanbulu so od 51 članic Evropske atletske zveze manjkale štiri države – zaradi znanih razlogov seveda Rusija in Belorusija, svojih predstavnikov pa v Turčijo nista poslali atletski zvezi Izraela in Liechtensteina. Udeležba je bila vseeno izjemno kakovostna, saj je nastopila kopica svetovnih prvakov in prvakinj, svetovnih rekorderjev in rekorderk. Tekmovalni vrhunec tega prvenstva pa je bil zagotovo ženski peteroboj, ko sta tako izjemna belgijska mnogobojka Nassifatou Thiam kot Poljakinja Adrianna Sulek popravili prejšnji svetovni rekord. Thiamova je vnovič dokazala, da je ena najbolj vsestranskih atletinj vseh časov. Najuspešnejša posameznika tega prvenstva sta Norvežan Jakob Ingebrigtsen in Nizozemka Femke Bol, ki sta osvojila dve zlati kolajni. Norveški čudežni deček je po slavju na 1500 metrov zmagal še na 3000 metrov, simpatična dvoranska svetovna rekorderka na 400 metrov pa je bila najprej najboljša v posamičnem teku, potem pa je zlato kolajno dobila še v štafeti.

tina sutej
Profimedia


V preglednici kolajn je Slovenija končala na 16. mestu po dveh srebrnih medaljah Tine Šutej in Anite Horvat. Med 21 državami z odličji so bili prvi Norvežani s petimi kolajnami, od tega štirimi zlatimi. Nizozemci so na drugem mestu osvojili sedem kolajn, tri od tega so bile zlate, prav toliko prvih mest so imeli tretji Britanci, a so imeli šest odličij in le eno srebro, Nizozemci pa tri. Še bolj verodostojna je uvrstitev po točkah, ko se točkujejo vse uvrstitve v veliki finale, torej do osmega mesta. Tudi na tej razpredelnici je Slovenija na 16. mestu, kar pomeni, da je na obeh preglednicah v prvi tretjini evropskih držav, kar je izjemno. Predvsem glede na število aktivnih atletov, atletske infrastrukture in vlaganja v ta šport. Slovenija je atletsko najuspešnejša država na Balkanu (izvzemši Grčija) in tudi precej uspešnejša od vseh sosed (Madžarske, Avstrije in Hrvaške), razen seveda Italije, ki je celo trenutno atletsko najbolj razvita evropska država. Pri naših zahodnih sosedih se poznata načrtno delo in vlaganje, ki seveda dajeta sadove. Italijani seveda dobro poznajo stari rek Kar seješ, to žanješ! in očitno so seme, ki so ga vtaknili v atletsko zemljo, dobro pognojili. Atletika, ki je že pred leti z okorelim sistemom tekmovanj izgubila boj z drugimi športi za medijski (televizijski) prostor pod soncem, kljub vsemu še ni mrtva. Je sicer bolj v slabem stanju, pa vendar še diha in se vsako leto pomlajuje. Še vedno prihajajo mladi (tu v Istanbulu jih je bilo ogromno), ki so v tem športu zaradi ... Zakaj? Zaradi denarja zagotovo ne. Žene jih nekaj drugega – vsak dan premagovati sebe in druge, vsak dan dosegati nove mejnike in vsak dan storiti korak naprej. In da, dobro delo je na koncu vedno nagrajeno.

anita horvat
Profimedia


Slovenska atletika je v deželo na sončni strani Alp prinesla dve srebrni kolajni in še dve finalni uvrstitvi. Srebrni sta bili Tina Šutej v skoku s palico in Anita Horvat na 800 metrov, peta Neja Filipič v troskoku, osma pa Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 metrov. »Osvojili smo, po kar smo prišli. Šutejeva je po tridesetem letu začela osvajati kolajne, po prejšnjih treh je tokrat želela zlato. Ni ji uspelo, toda njen način skakanja in priprave kažejo, da bo v prihodnje gotovo posegla po zlatu. Horvatova je dozorela in nastop v finalu opravila izjemno. Tudi ostala ekipa se je izkazala, posebej preostali finalistki. Mogoče si je malo več želela Lia Apostolovski, a vsak ima lahko kakšen slab dan,« je povedala vodja reprezentance in ena najboljših slovenskih atletinj do zdaj Marija Šestak.
Uvrstitev na veliko tekmovanje je za večino slovenskih atletinj in atletov velik uspeh. Nastopiti v druščini najboljših v Evropi je čast in privilegij v športu, kot je atletika. Slovenska atletika ima nekaj izjemnih posameznic in posameznikov, nekaj odličnih atletinj in atletov, ki prihajajo, ter nekaj ostalih, katerim bo nastop na veliki tekmi nagrada za opravljeno delo.

OCENE

ANITA HORVAT  5
800 m  finale
2. mesto: 2:00,54 (28 tekmovalk)
naj letos: 2:00,44  os. rekord: 2:00,44
Končno so se Aniti izpolnile sanje. Dobila je tako želeno kolajno na veliki tekmi. V Istanbul je prišla kot kandidatka za kolajno, a je bila prvič v taki vlogi in prvič ti rado spodrsne. Toda Horvatova je nalogo opravila odlično. Več kot odlično, saj je zaostala samo za nedosegljivo Britanko. Taktično je vrhunsko odtekla vse tri teke, kar bi bilo lahko za učbenike. Zdaj je vse odprto, zdaj se lahko sprosti in res začne sanjati na veliko.

TINA ŠUTEJ  4
skok s palico  finale
2. mesto: 4,75 m (19 tekmovalk)
naj letos: 4,82 m  os. rekord: 4,82 m
Tina bi morala dobiti oceno odlično, saj je osvojila kolajno na evropskem prvenstvu v atletiki, kjer je konkurenca res izjemna. Toda verjetno si je tudi sama ne bi dala, če bi jo vprašali. S srebrno kolajno, v katero je ugriznila kot v kislo jabolko, pa ni bil povsem zadovoljen nihče. Hotela je zlato, pa je ni dobila. Toda ob njenih odzivih po porazu se je rodila nova Tina. Tina, ki bo na naslednjih tekmah osvajala zlate kolajne.

NEJA FILIPIČ  4
troskok  finale
5. mesto: 13,92 m (18 tekmovalk)
naj letos: 13,94 m  os. rekord: 14,13 m
Med zimo je imela nekaj težav s poškodbo, tako da ni bila v najboljši formi. Na prvenstvu je dosegla najboljši izid sezone in se uvrstila v finale, kjer je troskok ponovila, kar je zadostovalo za peto mesto. Cilj zimske sezone je bil izboljšati osebni rekord, kar ni dosegla, je pa pokazala, da je bolj stalna in zna skakati tudi brez prestopov. Zelo dobra Nejina predstava v Istanbulu. Blizu so tudi kolajne.

neja filipic
Profimedia


MARUŠA MIŠMAŠ ZRIMŠEK  4
3000 m  finale
8. mesto: 8:49,98 (23 tekmovalk)
naj letos: 8:47,98  os. rekord: 8:47,98
Prestop v drug trenerski tabor ji je dal novega zagona in novo motivacijo. Borbenosti in vztrajnosti ji ni nikoli manjkalo, način treninga pa ji je verjetno vzel tisto končno hitrost, s katero je večkrat zlomila tekmice. Osmo mesto je zelo dober rezultat, pa vendar se zdi, da je Maruša hotela več. Toda noge ji niso dale in trenutno je še daleč od evropske elite. Ko bodo poleti na stezi še ovire, naj bi bilo drugače.

VERONIKA SADEK  3
800 m  izpad v prvem krogu
17. mesto: 2:05,32 (28 tekmovalk)
naj letos:  2:04,78  os. rekord: 2:03,68
Izjemno obetavna tekmovalka na srednjih progah. Pred malce več kot mesecem je dopolnila 20 let in je ena tistih, ki lahko poseže po sanjah. Še ena iz valilnice vrhunskih atletinj Tevža Korenta, ki kaže velik napredek iz tekme v tekmo. Poleg talenta je pokazala tudi bojevitost, ki je velika odlika za teke na 800 metrov. Odločna, pogumna in brezkompromisna. Iz pravega testa, ki potrebuje še leto ali dve, da bo začela nizati vrhunske rezultate.

EVA PEPELNAK  3
troskok  izpad v kvalifikacijah
15. mesto: 13,32 m (18 tekmovalk)
naj letos: 13,52 m  os. rekord: 13,52 m
Za mlado Pepelnakovo je prvo veliko člansko tekmovanje. Prestala ga je dobro in skakala solidno. Verjetno sta jo malce zdelala trema in okolje velike tekme, vendar se ni pustila pretirano zmesti. Troskok je disciplina, za katero je potrebna potrpežljivost, in postopoma bo morala delati male korake proti željam. Ni veliko zaostala za osebnim rekordom, je pa naredila vse, da bi ga izboljšala. Za to, da je najboljša na veliki tekmi, pa potrebuje izkušnje.

eva pepelnak
Profimedia



JAN VUKOVIČ  2
800 m  izpad v prvem krogu
21. mesto: 1:49,90 (27 tekmovalcev)
naj letos: 1:48,72  os. rekord: 1:48,72
Kaj naredijo izkušnje? Jan je zelo dober tekač na 800 metrov, a kljub svoji moči in višini ne pokaže tiste borbenosti, ki jo moraš imeti v tej disciplini. Namesto da bi si izboril mesto v ospredju, je pustil, da so ga izrinili na zadnje mesto v skupini, in potem je bilo upanja na uvrstitev v polfinale konec. Jan je odličen tekač, vendar bo moral pokazati več samozavesti in boja na stezi, če želi, da se bo lahko kosal z neusmiljeno konkurenco.

JAN LUXA  2
troskok  izpad v kvalifikacijah
16. mesto: 15,70 m (16 tekmovalcev)
naj letos: 15,70  os. rekord: 16,01
V Sloveniji že dolgo nimamo tekmovalca v troskoku, ki bi se lahko enakovredno kosal z evropsko konkurenco. Jan pa je vztrajen in ima rad atletiko. S trdim delom bi lahko prišel daleč. Kot tekmovalec je zelo dober, saj praviloma naredi največ na najpomembnejši tekmi. Tudi tokrat je skočil najboljše v sezoni, pa čeprav je imel obilico težav. Toda njegovi trenutni rezultati so še veliko premalo, da bi koga prestrašil.

jan luxa
Profimedia



JERNEJA SMONKAR  1
800 m  izpad v prvem krogu
24. mesto: 2:06,94 (28 tekmovalk)
naj letos: 2:03,73  os. rekord: 2:03,73
Ena izmed najbolj prijaznih, a hkrati bojevitih atletinj v slovenski reprezentanci, ki pa na dan, ko je tekla, res ni imela svojega dne. Po navadi je ona tista, ki pozitivno preseneti, tokrat pa je res zatajila. Mučila se je ves tek in nikakor ni prišla v pravi ritem. Mnoge bi ob bolečinah, ki jih je prenašala, odstopile, Jerneja pa je vztrajala do konca, čeprav je vedela, da ne more napredovati. Srce levinje.

jerneja smonkar
Profimedia



LIA APOSTOLOVSKI  1

skok v višino  izpad v kvalifikacijah
13. mesto: 1,82 cm (16 tekmovalk)
naj letos: 1,88 m  os. rekord: 1,90 m
Najboljša slovenska skakalka v višino je prvič zatajila na veliki tekmi. Potem ko je lani tako prijetno presenetila s finalnima nastopoma na obeh velikih tekmah, se je zdelo, da ima »psiho iz betona«. Toda tokrat je pokazala tudi ranljivost in preskočila precej manj, kot je v tej zimi že, in precej manj, kot je pričakovala. Toda to so učne ure, ki jih mora izkusiti vsak športnik. In Lia ni izjema. Verjamemo, da bo že na naslednji tekmi drugače.   

lia apostolovski
Profimedia



JONI TOMIČIĆ PREZELJ  1
60 m ovire  izpad v prvem krogu
30. mesto: 9,22 (30 tekmovalk)  
naj letos: 8,18  os. rekord: 8,18
Joni je tekačica na visokih ovirah, ki ima ob vseh ovirah in težavah atletiko še vedno rada. Izjemno se trudi in vsako leto napreduje, tudi letos je. Toda na tem prvenstvu je takoj naredila veliko napako. Na prvi oviri. V preveliki želji je eksplodirala in prehitro prišla do ovire, ki jo je povsem ustavila. Škoda, ker je bila pripravljena za nov osebni rekord. Toda napake so sestavni del športa.

joni tomicic prezelj
Profimedia



ROBERT RENNER  1
skok s palico  izpad v kvalifikacijah
16. mesto: 5,20 m (17 tekmovalcev)
naj letos: 5,42 m  os. rekord: 5,62 m
Najboljši slovenski skakalec s palico, ki se je vrnil na svetlo iz črne luknje, je tokrat pogorel na celi črti. V istanbulski dvorani se ni znašel in ni niti približno ponovil skokov, ki jih je to zimo že pokazal. Psihološko ni bil pripravljen na boj z v tem trenutku precej boljšimi tekmeci in se je izgubljal v malenkostih, ki jih je videl samo on. Zdaj se moram predvsem umiriti in nadaljevati dobro delo.

KOLAJNE NA DEP V ISTANBULU
(nastopilo je 593 športnikov iz 47 držav, kolajne je osvojilo 21 držav)
Država           zlato srebro bron skupaj
1. Norveška       4  1  -  5
2. Nizozemska  3  3  1  7
3. V. Britanija   3  1  2  6
4. Italija            2   4  -  6
5. Belgija           2  1  3  6
6. Portugalska  2  -  1  3
6. Švica              2  -  1  3
8. Finska           2  -  -  2
9. Francija        1  2  3  6
10. Nemčija      1  2  1  4
11. Grčija           1  2  -  3
12. Ukrajina      1  1  2  4
13. Španija        1  1  -  2
14. Turčija        1  -  -  1
15. Poljska         -  4  3  7
16. Slovenija  -  2  -  2
17. Švedska        -  1  3  4
18. Češka            -  1  1  2
18. Romunija     -  1  1  2
20. Srbija           -  -  2  2
21. Estonija        -  -  1  1

UVRSTITEV PO TOČKAH
(nastopilo je 593 športnikov iz 47 držav, točke je osvojilo 33 držav)
1. Italija 84, 2. Velika Britanija 72,5, 3. Nizozemska 69, 4. Nemčija 61, 5. Francija 58, 6. Poljska 57,5, 7. Belgija 57, 8. Španija 52, 9. Norveška 45, 10. Portugalska 41, 11. Švica 37, 12. Češka 37, 13. Švedska 35, 14. Ukrajina 31, 15. Grčija 18,5, 16. Slovenija 19, 17. Romunija 18,5, 18. Finska 18, 19. Srbija 18, 20. Irska 12, 21. Turčija 11, 22. Luksemburg 9, 23. Madžarska 9, 24. Avstrija in Bosna in Hercegovina 7, 26. Estonija 6, 27. Hrvaška, Bolgarija in Danska 5, 30. Slovaška in Azerbajdžan 4, 32. Litva 3, 33. Moldavija 2
Op.: Točkuje se finale osmerice, za osmo mesto osem točk, za sedmo sedem … in osmo ena točka.