Charlotte Brown tekmuje v skoku ob palici, kar pa ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo za slepo tekmovalko. Njena predanost temu športu je še toliko bolj spoštovanja vredna, saj gre za disciplino, v katerem slepi in slabovidni ne tekmujejo.
Skok ob palici je namreč v nekaterih pogledih precej nevaren šport, za slepega skakalca pa še toliko bolj. Toda to očitno ne ovira mlade tekmovalke, ki je na državnem srednješolskem tekmovanju zvezne države Texas osvojila izjemno tretje mesto.
"Končno mi je uspelo," je po odmevnem uspehu dejala Charlotte Brown in nadaljevala: "Ne gre za skok ob palici ali pa atletiki. S tem uspehom sem vsem želela sporočiti, da lahko vsak v sebi najde nekaj, kar bi ga lahko veselilo, ne glede na to, kakšne ovire ima pred seboj." Brownova se je na državno tekmovanje prvič uvrstila leta 2013, ko je bila osma, leto kasneje je bila četrta, konec tedna pa tretja.
Brownova se je rodila kot normalno dekle, toda že po nekaj tednih se ji je na očesih pojavila siva mrena. Z operacijo so ji vid rešili, spet pa se jih je močno poslabšalo, ko je vstopila v dvanajsto leto. Zdaj je praktično slepa, razloči le med svetlobo in temo.
Kljub pomanjkanju vida se je v sedmem razredu osnovne šole odločila za skok ob palici in kot je sama dejala, se je želela preizkusiti v nečem bolj nevarnem in razburljivem. Pri tem sta ji pomagala starejša brata, pri skokih pa uporablja tudi posebno taktiko. Do odskočne točke tako vsakokrat odmeri sedem korakov, na to, kdaj mora položiti palico na tla in se odriniti, pa jo opozori piskajoča naprava v bližini doskočišča.
Na tekmah jo redno spremlja tudi zvesti štirinožni spremljevalec Vador, za nameček pa se ji je konec tedna pridružil tudi na zmagovalnem odru.
"Končno mi je uspelo," je po odmevnem uspehu dejala Charlotte Brown in nadaljevala: "Ne gre za skok ob palici ali pa atletiki. S tem uspehom sem vsem želela sporočiti, da lahko vsak v sebi najde nekaj, kar bi ga lahko veselilo, ne glede na to, kakšne ovire ima pred seboj." Brownova se je na državno tekmovanje prvič uvrstila leta 2013, ko je bila osma, leto kasneje je bila četrta, konec tedna pa tretja.
Kljub pomanjkanju vida se je v sedmem razredu osnovne šole odločila za skok ob palici in kot je sama dejala, se je želela preizkusiti v nečem bolj nevarnem in razburljivem. Pri tem sta ji pomagala starejša brata, pri skokih pa uporablja tudi posebno taktiko. Do odskočne točke tako vsakokrat odmeri sedem korakov, na to, kdaj mora položiti palico na tla in se odriniti, pa jo opozori piskajoča naprava v bližini doskočišča.
Na tekmah jo redno spremlja tudi zvesti štirinožni spremljevalec Vador, za nameček pa se ji je konec tedna pridružil tudi na zmagovalnem odru.
