Danes 35-letno atletinjo, ki je bila rojena v Maroku (z dekliškim priimkom Hmatu), so aretirali in zaprli že 7. novembra letos, ko so imeli preiskavo v njenem stanovanju na jugu Francije, kjer je trenirala. Preiskovalci so takrat našli umetni EPO (EPO oziroma eritroportin je hormon, ki ga v našem telesu proizvajajo ledvice, ob vnosu umetnega v telo pa se poveča vzdržljivost športnika) in še nekaj prepovedanih substanc.
V petek pa so razkrili, da so ob testiranju Trabyjeve odkrili v krvi tudi sledi eritripoetina. Ob aretaciji je Trabyjeva na socialnem omrežju zapisala: "Po krivem sem obtožena. Postala sem žrtev zarote. Sem poštena in čista atletinja." Trabyjeva je na evropskem prvenstvu tek na 10.000 metrov končala kot tretja, za Britanko Jo Pavey (slednja je kot 40-letnica postala najstarejša nosilka zlate kolajne na evropskih prvenstvih) in Francozinjo Clemence Calvin
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA TESTIRANJ?
Svetovna antidopinška agencija (WADA) je s 1. januarjem 2015 predpisala dodatna preiskave vzorcev, ki jih jemljejo športnikom. Nova pravila zapovedujejo, da morajo odvzete vzorce obvezno testirati za EPO in tudi za rastni hormon (hGH) in to v večini športov.
Mnogi so zaradi tega precej zaskrbljeni, saj bo to podražilo testiranje, ne vedo pa, kje bodo dobili dodaten denar. V škripcih so celo v bogati Nizozemski. Direktor antidopinške agencije v tej državi Herman Ram je dejal, da bo to pri njih podražilo testiranje za približno deset odstotkov ali okoli 70.000 evrov.
"V državah, kjer testiranje plačuje država to ne bi smelo predstavljati prevelikih težav, toda nas financira državna loterija in smo odvisno od njihovega dobička oziroma od števila ljudi, ki igra na srečo. Če se proračun ne bo povečal, bomo morali nekaj spremeniti oziroma se odločiti kako in kaj. Zmanjšanje števila testiranj je najbolj preprosta rešitev, vendar hkrati to ni najbolj pametna poteza. Toda kaj lahko storimo," je dejal Ram.
KAKO PRI NAS?
V Sloveniji opravlja dopinška testiranja agencija SLOADA, ki je bila še nedavno pod okriljem olimpijskega komiteja, zdaj pa so samostojni. V letu 2013 so opravili 218 urinskih testov (krvnih testov ne opravljajo zaradi zahtevnosti jemanja krvnih vzorcev in pomanjkanja denarja) v 18 športnih panogah (največ v kolesarstvu 14, alpskem smučanju 13 ter atletiki in smučarskem krosu 10).
Testiranja bi morala po sporazumu plačevati država, ki pa seveda nima denarja. Posledično bo seveda pomenilo, da se bo število testiranj zmanjšalo tudi pri nas. Toliko o boju za čistost v športu, ki ga hoče uveljaviti WADA, pri tem pa jo ne zanimajo niti razmere v svetu (kako se testira v državah, kjer so posebne razmere – Ukrajina, afriške države, Izrael…) niti to kje bodo nacionalne agencije dobile denar. Najlažje je določati pravila, kako se bodo izvajala, pa jih ne briga.
