© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
14.09.2015 12:13:22

Moto Planica

Mediaspeed

Več kot 10 tisoč gledalcev, razburljivi boji, zmaga veterana, razočarani Matej Žagar, živa glasba, pivo in hrana, ognjemet, lepa dekleta – skratka »žur do jutranjih ur«. To je bila sobotna velika nagrada Slovenije v spidveju na krškem ovalu.

Ljudje so se pred stadionom Matije Gubce začeli zbirati že dobri dve uri pred dirko, kot bi šli, v slogu imena krškega stadiona, na priprave na punt. Prihajali so iz vseh koncev Slovenije, ogromno jih je bilo tudi iz tujine – Hrvati, Madžari, Avstrijci, Italijani in seveda Poljaki. Sem ter tja se je našel še kakšen Anglež, Američan, Danec, opazili smo celo Avstralca, ki je prišel z Dunaja.

V Krškem je bil v soboto skratka pravi športni praznik in zagotovo največja bencinska prireditev v Sloveniji v tem letu. Dirko za veliko nagrado Slovenije, ki spada med 12 elitnih dirk v spidveju na svetu, z lahkoto umestimo ob bok največjemu slovenskemu športnemu prazniku, planiškemu koncu tedna skokov, ali ob bok pohorski Zlati lisici, če je na startu seveda Tina Maze, ali pa ob bok nogometnim reprezentančnim in klubskim spektaklom v Mariboru in Ljubljani.

V Krškem imamo torej športno prireditev na najvišji svetovni ravni, ki pritegne ogromno ljudi, in tako bi jo morali tudi obravnavati – kot športni dogodek nacionalnega pomena. Nikakor ne smemo zanemariti ali jih celo podcenjevati – bencinskih navdušencev namreč.

V isti sapi pa je treba poudariti, da je velika nagrada v Krškem v tem okraju več kot samo športni dogodek. Pridejo vsi, stari in mladi; stari ob vrčku piva ali »špricerja« obujajo spomine, mladi, predvsem mlade, pa pridejo na promenado, da pokažejo, da cvet slovenskih deklet ne bo nikoli uvel.

DIRKA
Toda če mislite, da je bila več kot desettisočglava množica na stadionu samo zato, ker je »morala« biti, ste se grdi ušteli. Tri četrtine ljudi, žensk in moških, si je po vsaki vožnji vestno zapisovalo točke posameznega dirkača in preračunavalo, koliko točk mora osvojiti slovenski heroj Matej Žagar za polfinale. Na koncu mu sicer ni uspelo, a to gledalcev ni zmotilo preveč. Slišali smo kakšno kleno kletvico in videli kakšen jezen pljunek, potem pa so se ljudje spet posvetili bojem na peščeni stezi.

Na koncu je zmagal ameriški veteran, 45-letni svetovni prvak Greg Hancock, drugi je bil vodilni v skupnem seštevku, Britanec Tai Woffinden, tretji pa Danec Peter Kildemand.

022-27-hancock ms
Mediaspeed

V finalu je bil Američan podobno prepričljiv kot v vseh prejšnjih vožnjah – v sedmih mu je do polnega izkupička 21 točk manjkala le ena točka – in je zanesljivo slavil. Drugi je bil na koncu Woffinden, ki je ves večer prav tako vozil zelo dobro in se je v polfinalu v enem krogu s tretjega prebil na prvo mesto. V dvoboju dveh Dancev za najnižjo stopničko pa je nazadnje več pokazal Kildemand in na četrto mesto potisnil Nickija Pedersena.

"Vedno je lepo, če si na tem mestu. Zelo sem si želel te zmage. Vsi so zelo hitri, še posebej moja soseda na zmagovalnem odru, zato je vse skupaj še toliko lepše. Dodal sem še kakšen odstotek, trdo delam in ta igra se nikoli ne konča. Premagam jih lahko z adrenalinom, izkušnjami, pa tudi s tehniko. Če vse seštejem, se lahko izide. Se pa že veselim naslednje dirke na Švedskem," je po zmagi razlagal Hancock, ki velja za živo legendo spidveja. Ima namreč 188 dirk v seriji grand prix (v 20 letih je manjkal je le na eni, pa še na tej zaradi poškodbe), s prvo letošnjo zmago pa je v svojem že 79. finalu dosegel 19. zmago.

V takšni družbi po dirki ni bil razočaran niti Woffinden, ki letos naskakuje drugi naslov po letu 2013. "Zelo dobra dirka zame. Še lepše bi bilo zmagati, a tale stari maček ima veliko izkušenj. Težko ga je premagati. Vesel sem, da sem spet na odru na tej dirki, povečal sem vodstvo v SP, čeprav le za točko. Skratka, zdaj se počutim, kot da sem na vrhu sveta," je dejal Britanec.

Žagar je skušal dati vse od sebe, a je ostal brez posamične zmage v vožnjah, seštevek dveh tretjih mest in treh drugih ter osem točk pa je na koncu zadoščal za deseto mesto. Za nekaj dodatnega slovenskega pridiha sta poskrbela še Aleksander Čonda in Denis Štojs. Prvi je končal na 17. mestu z eno točko za tretje mesto v svoji tretji vožnji, Denis Štojs pa je kot rezerva tudi dobil priložnost in nastopil že v prvi vožnji po diskvalifikaciji Šveda Andreasa Jonssona. V tej vožnji je premagal prav Čondo, tako da je na koncu z enakim izkupičkom končal mesto pred njim, na 16.