Bil je športnik od glave do pete, športni multipraktik, iz rokometa je namreč zajadral v atletiko, suval kroglo, pa nato udrihal po odbojkarski žogi, na koncu pa se je vrnil k svoji prvinski ljubezni rokometu. Trboveljski Rudar, Trebnje, Dobova, pa reprezentanca, s katero je na sredozemskih igrah leta 1993 osvojil prvo kolajno v njeni zgodovini.
A poškodba hrbtenice mu že nekaj let kroji vsakdn, zaradi tega je prikovan na invalidski voziček. Potreboval je tudi izjemno zahtevno operacijo v švicarskem Luzernu. Da bi lahko kljub temu šel na operacijo, so se zanj tako in drugače zbirala tudi sredstva - med drugim tudi s številnimi humanitarnimi akcijami. In čeprav je sprva upal, da bo lahko spet hodil, pa stvari vendarle niso bile tako enostavne.
»Nadaljujem svojo rokometno zgodbo. Nekaj časa je trajalo, da sem si uredil status invalida in prešel iz neinvalida na voziček. Življenje gre naprej, predvsem pa je treba najti smisel v njem,« je za Slovenske novica povedal Nenad Stojaković. Med rehabilitacijo, kjer je zelo odlično napredoval in okrepil mišice, so mu namreč odkrili sladkorno bolezen. 'Izkazalo se je, da so vse tablete, analgetiki, naredile svoje. Jemal jih je, da je premagoval bolečine, najhujše so bile in ostale v desni nogi. Po nasvetu zdravnice jih je opustil, da mu ne bi odpovedala ledvica. Ker je bilo manj tablet, je zmanjšal obseg hoje in kot edina rešitev se je pojavil – voziček', so zapisali pri Slovenskih novicah. A kljub temu ni obupal, zdaj je našel nove izzive v športu invalidov. Na zaključni tekmi Luke Žvižeja in Uroša Zormana se je v dresu Slovenije predstavil na premierni reprezentančni tekmi v rokometu na invalidskih vozičkov.
