Čestitke za naslov svetovnih klubskih prvakov …
Hvala, hvala, hehe …
Kisel nasmešek, ker ga niste doživeli tam, kjer bi si želeli, si predstavljamo, temveč na Madžarskem. Kako je z vami, kako gre rehabilitacija?
Še vedno sem v fazi rehabilitacije, procesu vračanja na igrišča, da. Gre na bolje, vedno več stvari lahko delam, ampak kak mesec sem zagotovo še oddaljen od igrišč. Ne morem pa z gotovostjo reči, kdaj se bom vrnil.
Je prišlo do dodatnih zapletov? Kajti udeležili ste se uvodnega sklopa priprav za olimpijske igre v Kranjski Gori, upali na nastop v Parizu. Ampak na koncu vam očitno ni tako malo zmanjkalo …
Tisto je bilo bolj upanje, ampak sem hitro videl, da ne bo šlo. Od takrat se tako počasi celi zadeva, da še nisem povsem blizu vrnitvi na igrišča. Ker gre za ligament, se je treba vrniti postopoma, ne moreš kar začeti igrati, ko se zaceli. Ne gre iz danes na jutri.
Kako vam je bilo spremljati to lepo olimpijsko zgodbo slovenskih rokometašev kot – če malo dramatiziramo – njenemu ‘tragičnemu’ liku? Kako ste doživljali vse skupaj, potem ko ste spet ostali brez olimpijskih iger?
Zagotovo je bilo zelo lepo gledati ekipo, ki je igrala enega najboljših, če ne najboljšega turnirja v zadnjih veliko letih. Rekel bi, da so fantje igrali bolje tudi kot smo leta 2017, ko smo na svetovnem prvenstvu osvojili kolajno. Ampak za to se ti morajo poklopiti tudi druge stvari. Bilo je lepo, bil sem vesel za fante in sem zanje navijal. Po drugi strani pa moramo priznati, da mi je bilo težko. Ker sem želel biti del te zgodbe, biti skupaj z njimi. Na žalost ni šlo. Vseeno sem v veliki napetosti spremljal vse tekme pred televizijo.
Za vami je že izkušnja izpred Ria 2016, ki ga iz nekih drugih razlogov niste doživeli, zdaj niste doživeli Pariza in Lilla. Se je bilo težko sprijazniti, da v vaši karieri verjetno ne boste doživeli olimpijskih iger? Razen, če načrtujete Los Angeles 2028, da ne boste mislili, da smo vas kar odpisali …
Nikoli ne reci nikoli, ampak ja, po vsej verjetnosti olimpijskih iger zame ne bo. Težko se je bilo sprijazniti s tem. Tega obžalovanja ne bom prebolel nikoli. V karieri doživiš dobre in slabe stvari, zame so slabe prišle v času olimpijskih iger. Leta 2016 nisem dobil mesta v ekipi, zdaj mi je nastop preprečila poškodba. Ni mi bilo lahko, res ne. Čas malce zaceli rane, ampak obžalovanje bo ostalo za vedno. Tudi po karieri. Ampak sebi nimam česa očitati, naredil sem vse, da bi mi uspelo. Še zdaj zaradi iste poškodbe ne igram, pa je od iger preteklo že kar nekaj časa, tako da res ni bilo možnosti.
Kakšna je vaša reprezentančna prihodnost?
